RECENZIJE

9. 11. 2013
Inquisition - Obscure Verses for the Multiverse
Season of Mist, 2013

Inquisition sta Dagon (kitara, vokal) in Incubus (bobni). Band brez basista. Band s tako polnim zvokom, da basista nihče ne pogreša – tudi v živo ne! Odkar sem se predlani, ko je dvojica obiskala Slovenijo, prvič soočil z njuno glasbo, sem fan. Inquisition namreč spadata med bande z lastnim zvokom, nezamenljivo lastno dušo in identiteto. A to seveda še ni vse oziroma ni edini vzrok za navdušenost. Dvojica s kolumbijskim poreklom in ameriškim stalnim prebivališčem namreč že od prvega albuma dalje – morda celo prvega demo posnetka, česar pa žal ne vem, ker ga ne poznam – lomasti v najbolj brutalnem, brezkompromisnem, zloveščem in hkrati izredno nalezljivem slogu. Tudi ko so kitare počasne, proizvajajo zelo masten zvok, tako da pridejo ljubitelji težkih blackmetalskih zvokov resnično vsako sekundo njunih pesmi na svoj račun. In s tem nimam v mislih samo aktualnega albuma, temveč njuno celotno diskografijo, saj se albumi/komadi med seboj le malo razlikujejo. Dejansko je tako, da tisti del poslušalstva, ki, tako kot jaz, zgolj občasno posluša njune viže, le stežka loči med albumi, kaj šele med posameznimi komadi. Edino, kar je do določene mere možno z gotovostjo trditi, je, ali komad spada bolj v začetni ali poznejši del njunega opusa. V black metal krogih je band torej primerljiv z norveškimi Tsjuder, zunaj teh pa recimo z bolj prepoznavnimi in mnogokrat močno kritiziranimi Amon Amarth, oboje banda, ki sta tekom svojega razvoja ustvarila unikaten zvok in unikaten način igranja, od katerega od plošče do plošče le malo odstopata.
Pa se aktualni celovečerec sploh razlikuje od prejšnjih? Obscure Verses for the Multiverse odlikuje še bolj globok zvok, sicer pa dvojica ni ponudila kaj dosti novega, sploh pa ne svežega. Kdor je bil nad predhodnikom Ominous Doctrines of the Perpetual Mystical Macrocosm navdušen, tega tudi aktualni Obscure Verses for the Multiverse ne bo razočaral, saj je recept, po katerem je nastala glasba, skorajda enak. Po drugi strani pa so komadi, čeprav napisani v podobnem slogu, še zmeraj dovolj zanimivi in razgibani, tako da dejstvo, da komade le težko ločim med seboj, sploh ne moti preveč. Tako pač je, če človek posluša glasbo, pri kateri vse drugo »štima«. In še nekaj ostaja enako: najbolj so me prepričali komadi z nizkim do srednje hitrim tempom, recimo Joined by Dark Matter, Repelled by Dark Energy ali Inversion of Ethereal White Stars.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana