INTERVJUJI

2. 9. 2016

Shanti Nilaya in DOM

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: ALEN

Tokrat sem se pogovarjal z Alenom Breberjem, bivšim bobnarjem gotskih rokerjev Shanti Nilaya, ustanoviteljem združenja Defenders of Metal Maribor in organizatorjem koncertov, ki v malih korakih poskuša obuti metalsko sceno štajerske prestolnice. Med pogovorom mi je povedal, kako je kot otrok sam padel v metalske vode, v katerih bandih je igral in s katerim je bil najuspešnejši ter kako se počuti danes v vlogi organizatorja. V tej zvezi sva seveda tudi govorila o prihajajočih dogodkih in medtem so padle beseda porno in erotika v kombinaciji z metalom. Bo to dovolj, da vržete kar obe očesi na najin pogovor?

DEJAN: Danes bova govorila o tebi in tvojem odnosu do glasbe, zato se mi zdi najbolj prav, da začneva tam, kjer se je vse skupaj začelo, tam, kjer se je rodila tvoja ljubezen do kovinske glasbe. Kateri so torej bili tvoji prvi stiki z metalom?
ALEN: Moj začetek sega v leto 1981, ko sem kot prvošolček prvič okusil in slišal trši zvok kitare na vikendu pri naših družinskih prijateljih par kilometrov od Zagreba. Njihov pet let starejši sin mi je prvič predvajal kasete od AC/DC, Van Halen, Twisted Sister, Lee Aaron itd. AC/DC so postali moj najljubši band in vsako naslednje leto, ko sem prihajal tja na počitnice, sem se naužil nove metal glasbe. Tam sem tudi prvič prišel v stik z ritmom, saj sva že takrat s tem prijateljem naredila in zaigrala nekaj pesmi. On na akustični kitari in jaz na kantah in loncih. Od tam tudi moja želja po igranju bobnov in ustvarjanja kovinske glasbe.

DEJAN: Glede na to, da si še nekoliko starejši od mene, si zagotovo spadal me prve ljubitelje trših zvokov v Mariboru. Kako se je takrat enkrat, še sam ne vem, kdaj je to bilo, začela razvijati scena v Mariboru oziroma na Štajerskem?
ALEN: Kot petnajstletnik sem zašel med mariborsko metal in pank družbo. To je bilo leta 1989. Vsi so bili kar nekaj let starejši od mene, samo so že tedaj opazili mojo glasbeno filozofijo. Hitro sem se vključil v družbo in začel ustvarjati bande. Scena je bila takrat fantastična, res pa je, da si bil takrat deležen zaničevanja ostale družbe. Za njih si bil nenormalen, pijanec, narkoman in baraba. Bilo je veliko pretepov, toda vsi smo držali skupaj. Vsi za enega, eden za vse!

DEJAN: Kateri je bil tvoj prvi band in kateri je bil tvoj največji uspeh z njim?
ALEN: Prvi band je bila mariborska Agonia, kjer sem malo časa igral, saj sva z Mladenom Buletincem (Bula) hitro zatem ustanovila Newsagent (kasneje Decatholicize) in začela z ostalimi člani ustvarjat death metal, ki je bil v tem času zelo priljubljen in inovativen. Vseeno pa sem največji uspeh doživel s Shanti Nilaya, s katerim nam je po dvanajstih letih uspelo posneti videospot, izdati album in še marsikaj drugega.

DEJAN: Si pred Shanti Nilaya igral še v kateri drugi skupini?
ALEN: Pred Shanti Nilaya sem imel še nekaj projektov in sem bil član hard rock banda Črna Dama, ki pa je tudi na žalost razpadel.

DEJAN: Ko sem te spoznal, si znotraj glasbene scene imel še dve vlogi: bil si bobnar pri zakopanih Shanti Nilaya in organizator koncertov. Tej tvoji drugi vlogi, v kateri si še zmeraj aktiven, se bova posvetila kmalu, še prej pa bi te rad malo povprašal o Shanti Nilaya, s katerimi si se od glasbenih odrov in nasploh od scene dokončno poslovil lani marca. Kako je sploh prišlo do kreacije tega edinstvenega glasbenega projekta?
ALEN: Shanti Nilaya je prišla na misel meni in kitaristu bivše Črne Dame. Takrat me je zajel gothic val, predvsem pa leta '96 skupina Rammstein, v kateri sem videl nekaj novega in močnega. Metal je v tistem času postal dolgočasen – seveda z ozirom na nove skupine – vse je že bilo slišano in tako sva se podala v nekaj drugačnega, vsaj pri nas. Ko se je mozaik Shanti Nilaya sestavil, smo začeli ustvarjati z željo, da tokrat nekaj dosežemo. Uporabljali smo slovenski jezik, ki je na začetku bil dobro sprejet, toda za predor na tuje trge je postal ovira. Tako smo se odločili, da se najprej poskušamo uveljaviti pri nas in potem mogoče tudi v tujini. In pri tem je ostalo.

DEJAN: Kdo je bil vsa leta glavna gonilna sila in največji kreatorski um, ki je v glavnem poskrbel za album Apgar VIII?
ALEN: Pri Apgar VIII smo sodelovali vsi. Pevec Marko je pisal besedila in skrbel za imidž, glasbeno pa sem jaz sestavljal ideje svojih prijateljev v bandu. Edini izučen glasbenik v bandu je bil klaviaturist Anže, kasneje tudi kitarist, ki je vse tehnično obdelal.

DEJAN: Koliko so vam pa bili Rammstein zgled pri ustvarjanju?
ALEN: Rammstein so bili naša smernica, vendar ne edina, saj nismo želeli biti nekomu podobni. Na začetku so nas nekateri primerjali tudi s Siddhartho, kar pa seveda ni bila naša želja. Radi smo tudi poslušali 69 Eyes in ostale gothic skupine.

DEJAN: Ste poleg omenjenega albuma posneli še kaj drugega? Kakšen single ali EP, ki se ti valja doma in na njem nabira prah?
ALEN: EP-ja sta bila dva. Na prvem sta bila Vran in Gospodar sanj, kasneje pa prvič v angleškem jeziku še EP Winter in Velvet Soldiers.

DEJAN: Imate morda še kaj neposnetega materiala kje na zalogi in boste z njim čez nekaj časa pretresli sceno ter ponudili comeback?
ALEN: Ko bi le imeli, haha. Sicer imamo veliko neizkoriščenega materiala, ki je bil zaigran v živo, toda nikoli posnet. S posnetkom v živo smo zastopani tudi na kompilacijskem ploščku Scena Fest s pesmijo Krst, ki se je pripravljala za istoimenski novi album. Toda do začetka snemanja ni nikoli prišlo.

DEJAN: Pa pogrešaš kaj nastopanje v živo?
ALEN: Seveda pogrešam. To je bilo moje življenje. Prisiljen sem bil prodati oba kompleta bobnov, drugače bi zdaj že spet ustvarjal, hehe.

DEJAN: Tako, zdaj pa je res čas, da se posvetiva tvoji novi strasti ali vlogi organizatorja koncertov. Poleg tematskih večerov Metal Erection v glavnem samo še ti skrbiš za metalsko dogajanje v Mariboru. Kako je sploh prišlo do tega, da si se odločil, da se postaviš na drugo stran organizacije dogodkov?
ALEN: Prijatelji iz Zagreba, ki so ustvarili booking agencijo stage2stage, so me prosili, ali bi lahko pomagal pri organiziranju koncertov v Sloveniji. Z oziroma na svoj čas in položaj sem ponudil pomoč samo v Mariboru, vsaj zaenkrat. Ker me ljudje poznajo, so vedeli, da se bom zadeve lotil resno. In tako je še zdaj.

DEJAN: S kom trenutno najtesneje sodeluješ in kako zgleda vaše sodelovanje?
ALEN: Zaenkrat sodelujem z dvorano Gustaf, ki ponuja najboljše pogoje in nad katero so bandi navdušeni, ko pridejo igrat. Vsak je toplo sprejet, nudim jim hrano, pijačo in prenočišče. Vse ostalo pa je odvisno od obiska, ki pri nas ni ravno obetaven. Vendar predati se ne smeš. Želim, da se ljudje zavedajo, da pridejo podpret nastopajoče in ne mene, čeprav me veliko prijateljev pride podpret na koncertih, ki jih organiziram.

DEJAN: Kako pri tebi poteka klasična organizacija koncerta? Na kaj ve moraš biti pozoren?
ALEN: Pri nas moraš biti predvsem pozoren na to, da se na dotični dan še ne dogaja kaj podobnega kje drugje. Čeprav je Maribor naše drugo največje mesto, se ljudje natlačijo tja, kjer je večja gužva. Včasih denar nima pomena, samo da uživajo. Ker delam koncerte tudi med tednom, je težko zvabiti ljudi ven. Bandi so na turneji in igrajo vsak dan drugje. Ne morem jih dobiti samo za konec tedna, saj imajo začrtano pot turneje, da se jim finančno izide.

DEJAN: Glede na to, da je Maribor metalsko zaspano – da ne rečem mrtvo – mesto, je po mojem mnenju kar težko prepričati ljudi v to, da se dvignejo z domačega fotelja in pridejo na koncert relativno neznanih skupin. Kaj misliš, zakaj je tako?
ALEN: Maribor je posebno mesto, kjer mora imeti večina denar za pijačo in nogometno tekmo, hehe. Moja generacija je seveda v službi, ima družino in druge skrbi. Mladih pa ne razumem, saj bi jaz, če bi bil toliko star kot oni, iskal take priložnosti, da ob dobri glasbi, družbi in pijači, pozabim na vsakdanje težave. V metalu je preveč mačizma, kar ni v redu. Tudi jaz bi rad, da bi lahko vsak teden gledal enega izmed mojih top bandov, pa ne gre. Moram pa kot poznavalec te glasbe priznati, da si skoraj vsi, ki danes igrajo po odrih pri nas in v tujini, zaslužijo spoštovanje. Ni več slabih, samo dobri, še boljši in odlični so. Nekateri od teh bodo zagotovo v bližnji prihodnosti dosegli relativno velike uspehe. Pa tudi naši domači bandi.

DEJAN: In kaj misliš, kako bi se dalo to pasivno stanje spremeniti? Je možno, da je domet promocije koncertnih dogodkov enostavno premajhen?
ALEN: Seveda se da spremeniti. Nekje bolj, nekje manj. Metal se je od samega začetka prebijal in se še bo. Za nekatere je to prehodno obdobje, za nas pa življenje. Vemo, da vsi novejši bandi cenijo klasiko metala in bo tako tudi ostalo. Večjih zvezd ne bo nikoli. Živimo v času, v katerem je to še nedaleč nazaj in to treba ceniti. V Sloveniji je to bolj razvito na Primorskem in v Prekmurju, kjer se ljudje ob tem še zabavajo in podpirajo. Smo pa mala država in bi lahko bili bolj povezani, vsaj kar se tiče koncertov. Imamo internet in se da vse preveriti. Konec koncev se ta pravi vedno najdemo, hehe.

DEJAN: Pa misliš, da bi z bolj agresivno promocijo dogodkov dejansko lahko kar koli spremenil? V mislih imam več oglaševanja po spletu, več oglaševanja na klasični način z letaki in plakati ...
ALEN: Za zdaj oglašujem pri vas in pa seveda po Facebooku. Tudi plakati visijo, seveda ne v tolikšni meri, kot bi morali. Plakate dam tiskati sam in so moje lastno finančno breme. Prav pa imaš; če bi lahko promoviral močneje, bi se nek rezultat poznal. Letos grem korak za korakom, zato sem tudi angažiral mlade člane, da stopijo v stik s svojimi vrstniki. Recimo lani se je na Facebookove dogodke prijavljalo več ljudi, letos pa imam občutek, kot da se ne premaknemo z mesta. Vsekakor pa potrebujem pomoč, kar se tiče oglaševanja.

DEJAN: Glede na to, da imaš za seboj že kar nekaj koncertov kot organizator, nam prosim izdaj v okviru dovoljenega, tako da ne boš razkril »poslovnih skrivnosti«, kaj te je do zdaj najbolj presenetilo, nasmejalo ali šokiralo?
ALEN: Glede na to, da sem bolj flegmatik, me nekatere stvari toliko ne zmotijo oziroma šokirajo. Sem pa presenečen in počaščen, kako se bandi, ki pridejo v našo dvorano Gustav, obnašajo. Takoj so vsi navdušeni, ko zagledajo oder, saj so vajeni igrati tudi v največjih rupah. Takoj se poistovetim z njimi. Pa ko dobijo naš domači golaž in poln hladilnik piva, haha. So zelo skromni, bolj kot nekateri obiskovalci. Pa četudi je 20 ljudi pod odrom, dajo vse od sebe. Takrat se tudi moje razpoloženje dvigne, ker vidim, da ne igrajo za denar, temveč za dušo.

DEJAN: Kakšni pa so kaj plani za prihodnost? Kaj se bo dogajalo zanimivega v kratkem in na dolgi rok na štajerski sceni?
ALEN: Do konca leta je še načrtovanih nekaj koncertov. Prvi v novi koncertni sezoni bo že naslednji teden v sredo, in sicer bodo nastopili thrasherji Atropas v spremstvu melodičarjev Words That Burn. Sledilo bo še nekaj več koncertov, letošnji del sezone pa bomo zaključili novembra, natančneje 26. 11. Takrat se bo zgodil tradicionalni Dangerous Meeting, s katerim zaključimo leto. Na Meetingu se zbere lepo število ljudi, kjer so za 10 evrov počaščeni s hrano, pijačo in metal koncertom. Največja metal zabava v Mariboru. Pa seveda, da ne pozabim naših pankerskih prijateljev, ki so z nami od samega začetka oziroma mi z njimi.

DEJAN: Kaj mi nisi pred kratkim omenjal nekih »porno« Rusov? Kaj je z njimi? Sem prepričan, da jih naši bralci ne poznajo ...
ALEN: Lani sem že gostil te Ruse in so priredili nepozaben koncert, haha. Letos spet prihajajo in ker se bo ta dogodek zgodil na isti dan, kot se bo dogajal Gustavov open air vikend, bo zaključek v dvorani z italijanskim bandom Dancing Crap in Rusi Satarial. Satarial igra neko vrsto black metala z veliko teatralnosti in erotičnimi ter pornografskimi vložki. Več nočem razkriti, ker menim, da je to treba videti v živo. Tisti, ki poznate skupino Rock Bitch, veste, o čem govorim. Tokrat tudi ne bo vstopnine, ker je v sklopu celodnevnega open air dogodka in bo to poslastica za konec. Se pravi, da se vidimo 24. septembra. In fantje, pustite punce doma, hehe.

DEJAN: Izključno s ponujanjem malih bandov se seveda ne pride daleč, treba je rasti in se razvijati, ponujati zmeraj več. Kaj zate predstavlja tisti »več« ali »maksimum«, ki bi si ga želel za Maribor v okviru lastnega organizatorskega dela? Ali povedano drugače: kateri velik band bi si želel pripeljati v Maribor? Pa da to niso ravno Slayer, hehe.
ALEN: Dokler se stanje ne izboljša, si ne upam narediti nečesa večjega. Še se učim in spoznavam nove načine in veze, ki bi mi pomagale. Sem še na začetku, čeprav ne več rosno mlad. Imel sem priložnost pripeljati večji band, pa si nisem drznil zaradi že omenjene situacije. Vsak teden dobim nove ponudbe od bandov, pa jih moram na žalost razočarati. Sem pa začel z včlanjevanjem v Defenders of Metal, ker želim obiskovalcem ponuditi pomembnejšo vlogo v celotni zgodbi in da lahko pomagajo v tem, kar počnem. Dal sem delati tudi brezrokavnike z našim logotipom, da se bomo počutili povezani kot bratje.

DEJAN: Bi rad še kaj povedal?
ALEN: Kot prvo, hvala tebi, da si si vzel čas. Vidim, da opravljaš svoje delo s srcem tako kot jaz svoje. Vsi smo pa eno.
Nekateri morda razmišljate o prihodnosti in si ustvarjate predstave o tem, kako bo, ko boste odrasli. Da boste imeli redno službo in družino in se bo vse spremenilo. Verjemite mi, če ste ta pravi, bo vse isto, samo več možnosti boste imeli, da najdete svoje v sebi. Včasih človek nikoli ne odraste. Pa fajn je. Metal forever!

SORODNE VSEBINE:
29. 3. 2019Decatholicize / Intervju
15. 9. 2004Shanti Nilaya - Promo 2004 / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana