Ime intervjuvancev: Klemen in Sanja
Ime organizacije/društva: Kvlt ov Seitan Booking
Lokacija delovanja: Ljubljana – AKC Metelkova Mesto – Klub Gromka
Glasbena zvrst/žanr: načeloma vse podzvrsti metala, metalizirani derivati punka, sicer pa sva odprta za vse, kar ima nek heaviness in nama je všeč
Kontaktna e-pošta: kvltovseitan@gmail.com
Facebook: https://www.facebook.com/kvltovseitan/
Član banda: Eruption
DEJAN: Kdaj in kako si se začel ukvarjati z organizacijo koncertov? Je bilo načrtno?
KLEMEN: Ne spomnim se, kdaj točno je to bilo. Mislim, da smo Eruption ravno pripravljali album Tenses Collide in sem iskal špile za promocijo albuma. Ker so nam bandi iz tujine uredili tu in tam kak koncert, sem seveda želel vrniti uslugo. Prijatelj Mazinga je takrat v Gromki delal koncerte pod imenom Human Beans, večkrat je delal tudi Eruption, tako da sem najprej vprašal njega za pomoč. Je bil itak za, pa sva začela sodelovati. Pomemben motivator na začetku je bila tudi njegova odlična veganska kuharija. Če sodelujem pri organizaciji, lahko jem, kar skuha (hehe). No, organizirala in kuhala sva potem skupaj. Kasneje sva si kuhanje tudi malo delila, pa je kdaj skuhal eden, drugič drugi. Kadar sem kuhal jaz, je pogosto pomagala tudi Sanja. Pogosto nama je že na začetku pomagala tudi s pobiranjem vstopnin. Mislim, da sva z Mazingo sfurala nekih pet sezon dogodkov. Nekje sredi najine zadnje sezone je šel on na izmenjavo v tujino, tako da sva s Sanjo sezono do konca zvozila sama. Ko se je vrnil, je ugotovil, da ga je vse skupaj malo minilo. Nadaljevala sva torej sama in zamenjala ime – ker tudi Sepultura brez Maxa ni zares Sepultura.
DEJAN: In kako so se potem nadaljevale stvari?
KLEMEN: Nekako tako, da če nama je bil band všeč in je želel špil, ne znava ravno reči ne. Pri Human Beans je bilo sploh tako, Kvlt se trudiva biti malo bolj selektivna. Že stokrat sva rekla, da bova delala največ en špil na mesec in da bova delala samo vikende. Potem je pa vedno nek dober band, klub je prost na želeni datum in kar delava špil.
SANJA: Se pa kar drživa pravila, da ob četrtkih ne delava metal koncertov.
DEJAN: Zaradi Kadilnice?
SANJA: Tako je. Metelkova in Orto sta res preblizu, nima smisla. Nekajkrat se nam je pokrivalo in smo imeli seveda oboji slabši obisk po nepotrebnem. S Skunksi se poznamo že res dolgo, tudi z Eruption veliko sodelujejo, tako da si ne hodimo v zelje. Večkrat nama tudi ponudijo kak band, ki ga preprosto ne morejo uvrstiti v svoj program. Tudi prvi koncert Skunskov v Gromki se je zgodil z najino pomočjo julija lani.
DEJAN: Sta ustanovila društvo? Kako je prišlo do imena? O pomenu ne bo spraševal ... (hehe)
SANJA: Formalno nisva društvo, organizirava čisto DIY. Ime pa prihaja deloma iz sveta veganstva, deloma iz sveta okultizma. Želela sva ime, ki na prvi pogled da vedeti, da gre v prvi vrsti za metalski kolektiv in da se v njem odraža najin način življenja.
DEJAN: Lahko na kratko opišeš ekipo, v kateri delujeta?
KLEMEN: V osnovi sva Kvlt midva in najine tri živali. Seveda pa ne gre brez celotnega kolektiva kluba Gromka. Za koncert so tako poleg naju ključnega pomena še vsaj izvedbenik, tonski tehnik, šankist in varnostnik.
DEJAN: In za kaj točno je odgovoren vsak od vaju?
KLEMEN: Jaz večinoma prvi stopim v stik z bandom. Torej odgovorim na povpraševanje ali pa povabim band v naš klub. Običajno tudi naredim plakat. Na dan koncerta sem tisti, ki bandom (premalo) teži, naj se že spokajo na oder. Po koncertu ali naslednji dan, če band pri nas prenoči, pa pospravljanje backstagea, spalnice ... To v bistvu največkrat delava skupaj. Tudi h kuhanju se kdaj štulim, čeprav ga raje kar prepustim Sanji.
SANJA: Moja najpomembnejša vloga je kuhanje. Potrudim se, da band dobi hrano, ki je ni navajen dobiti na gigu. Ne grem se pic in vnaprej pripravljene hrane (hehe). Poleg tega sem zadolžena za objavljanje dogodkov na internetu in pobiranje prispevkov na koncertu.
DEJAN: Pa so bandi na turneji izbirčni, kar se tiče hrane? Osebno bi menil, da ne ...
SANJA: Pri nama so res veseli, da dobijo nekaj doma pripravljenega. Največkrat kuham jedi na žlico in so srečni, da niso spet pizza, burger, makaroni ... Tako da izbirčni niso, če ima kdo kako alergijo, se jim pa seveda prilagodimo.
DEJAN: Koliko oziroma katere koncerte sta do zdaj pripravila za ljubljansko publiko?
SANJA: Kot Kvlt sva imela lani prvo sezono, nanizala pa sva 12 dogodkov. Letošnjo sezono sva bila žal prisiljena skrajšati. V planu sva imela nekaj odličnih eventov, realizirala pa sva jih žal le pet. Upava, da nama uspe poleti narediti še dogodek ali dva.
DEJAN: Torej se že spogledujeta z organizacijo kakšnega eventa kljub trenutnim razmeram?
SANJA: V bistvu za poletje slabo kaže. Kar sva mislila delati v juliju, sva bila primorana odpovedati, v avgustu pa odhajava malo na dopust. Jeseni, če bo le mogoče, začneva na polno.
KLEMEN: Tekočo sezono sva začela kar močno, izpostaviti velja predvsem koncerte Cone Forest in Miroed iz Rusije ter black metal poslastico Spectral Wound in Afsky.
V prejšnji sezoni pa bi izpostavil predvsem odlične angleške doom metalce Famyne, ki sva jih v isti sezoni gostila kar dvakrat, in odlične tržaške heavy metalce Tytus. Najbolj sva pa ponosna na lanski Grand Ritval, in sicer dvodnevni dogodek, kjer smo zbirali sredstva za projekt Nikina Prijazna vas. Več o tem čudovitem projektu lahko preberete na njihovi spletni strani.
DEJAN: Pa bi želel na tem mestu kar koli izpostaviti ali poudariti?
KLEMEN: Nikina Prijazna vas je kmetija na Goričkem, na njej pa lepo življenje živijo rešene rejne živali. Trenutno zbirajo sredstva za odkup zemljišča, kjer se kmetija nahaja, saj imajo zemljo v najemu. Gre pa za res srčen DIY projekt. Mirjana in Aleš, ki skorajda sama furata celotno zadevo, sta res super človeka. Aleša bi bralci Paranoida morda celo poznali kot vokalista zasedbe Obnounce.
SANJA: Resnično naju najbolj boli, ker letos izvedba Grand Ritvala ni bila mogoča. Ideja je, da se dogodek ponavlja vsako sezono, vsakič pa se zbirajo sredstva za drugo društvo oziroma organizacijo, ki dela v dobrobit živali.
DEJAN: Sicer sta že omenila, da poskušata biti bolj selektivna, a vseeno povejta, po kakšnem ključu izbirata bande?
KLEMEN: Če band ni že meni totalno zanič, gre še k Sanji v quality control. Žanrsko se ne omejujeva preveč. Delava pa seveda underground bande.
DEJAN: V tem primeru govoriš o glasbenem vidiku. Kaj pa ideološki? Imata tam kakšne omejitve?
KLEMEN: Misliš »Nazi punks fuck off«? Definitivno!
DEJAN: Zaenkrat delujeta samo v Ljubljani?
KLEMEN: V bistvu izključno v Gromki. Ambicij po drugih prostorih nimava, tam smo pač domači.
DEJAN: Glede na to, da v Ljubljani sploh ni malo organizatorjev, me zanima, če ste kakor koli med seboj povezani? Kako se odločate, kdo bo delal kakšen koncert?
SANJA: Seveda smo povezani, lahko pa bi bili še bolj. Midva se kar trudiva, da se nama eventi čim manj prekrivajo z drugimi, kar pa žal ni vedno mogoče. Bandi na turnejah pač potrebujejo določen datum in pogosto nimajo nič manevrskega prostora. Takrat potem delaš koncert ali pa ga spustiš. V tem primeru večkrat tudi prosiva druge organizatorje, če lahko band priključijo svojemu dogodku. Včasih se to celo izide (hehe).
KLEMEN: Res nas ni malo, že samo v Gromki nas je več in tudi mi si včasih malo podajamo bande med seboj, in sicer glede na kontekst.
DEJAN: Na tovrstne izjave zmeraj trznem, saj mi predstavljajo odlično iztočnico za debato o nasičenosti oziroma morda celo prenasičenosti scene. Tako kot je na eni strani več kot dovolj bandov, da se za vsakega kaj najde, je na drugi strani tudi dovolj tistih, ki prvim nudijo možnost za nastop. No, moje vprašanje pa se glasi: je enih ali drugih morda preveč?
KLEMEN: Ma ne, meni se ne zdi preveč. Super je imeti izbiro. Ko smo bili mi mulci, je bilo nekaj časa vsega precej manj kot zdaj in smo res hodili vsi na vse. Je nek čar v tem, definitivno, včasih odkriješ kak band, ki ga drugače ne bi. Še vedno se mi pa zdi, da dejansko scena ni preveč nasičena. Je pa res, da ob dobri ponudbi srednjih in večjih bandov predvsem mlajše poslušalce underground morda nekoliko manj zanima.
DEJAN: Če lahko za trenutek odmislita sedanjo situacijo, kaj bi si želela za prihodnji razvoj vajinega delovanja?
KLEMEN: Z organizacijo se ukvarjava čisto ljubiteljsko. Če po eventu nimava minusa, je kar super. Sam bi si želel le, da bi predvsem mlajši začeli v večji meri obiskovati underground dogodke. Dejansko ni boljšega kot koncert v majhnem klubu. Večji eventi ves ta čar kar nekako izgubijo. Morda bi si v prihodnosti za Kvlt s tega stališča želel, da se nama v ekipi pridruži kdo, ki bo imel nek reach med mlajšo publiko. Pa da bo namesto mene limal plakate. Vsekakor pa predvsem to, da bo Grand Ritval res postal vsakoleten dogodek in da bo vedno vsaj tako uspešen kot lani.
DEJAN: Pa za Grand Ritval kakor koli drugače izbirata bande kot sicer?
KLEMEN: Ja, na dogodku so lani igrali samo lokalni bandi. Gre za dobrodelni event, vsi nastopajoči so se odpovedali kakršnemu koli plačilu, saj smo vsi želeli zbrati čim več sredstev. Tuji bandi imajo avtomatsko stroške najmanj s potjo, tako da sva se odločila, da bodo na tem eventu verjetno tudi v bodoče samo domače skupine. Ideološko sva pa dejansko iskala bande, v katerih bi bil vsaj en član vegan. Na najino srečo ni bilo težko.
DEJAN: Obstaja kakšna stvar, ki je pri organizaciji koncertov ne marata?
KLEMEN: Dejansko do samega začetka nastopa prvega banda ne maram ničesar.
SANJA: Pospravljanja naslednji dan. Še slabše pa je pospravljanje, kadar band ne prespi v klubu in potem čakaš, da se spokajo, da lahko končno pospraviš in greš domov (hehe).
DEJAN: Kaj vaju pa pri tem delu najbolj veseli?
KLEMEN: Tisti občutek zadovoljstva, ko gre vse OK in vidiš, da je po koncertu band srečen. Če je še obisk dober, potem itak pozabiš, da si bil prej cel dan nervozen in siten.
SANJA: Kadar je kdo v bandu vegan, so itak ful veseli hrane. Še posebej kul pa je, kadar so nad hrano navdušeni tudi mesojedci. Kar pa je v bistvu vedno. Predvsem pa to, kar je rekel že Klemen.
DEJAN: Ali pri bandih, s katerimi sodelujeta, kar koli pogrešata?
KLEMEN: Ne, imava večinoma res super izkušnje.
DEJAN: Pa se je kdaj pripetilo kaj res norega? Tako na odru kot v zaodrju?
KLEMEN: Res se ničesar ne spomnim. Delava z majhnimi bandi, ljudmi, ki so down to Earth, prijazni in veseli priložnosti, da se predstavijo publiki. Worst case scenario je, da se kakemu članu ponoči ne da od spalnice do WC-ja, ker je treba za to čez cel klub, pa gre scat' pod tuš (hehe). Skratka, fuj, ampak nič tako groznega.
DEJAN: Kaj vaju je pri vajinem delu najbolj presenetilo? Korona ne šteje!
SANJA: Čeprav sva na metal sceni že celo večnost, me dostikrat preseneti nek občutek, neka energija, ki mi jo daje glasba. Ko mi nek mlad, nepoznan band s svojo glasbo požene kri po žilah. In grem domov vesela, da sem delala ta koncert.
KLEMEN: Mene vsakič znova preseneti, da se nama s tem sploh še da ukvarjati. Ampak točno tako, kot pravi Sanja; nek band te potem nepričakovano presune. Pozabiš na vse in se preprosto splača.
DEJAN: Je imel kateri band kdaj kakšno zahtevo, ki je nikakor nista želela izpolniti?
SANJA: Mislim, da ne. Po hrani živalskega izvora naju dejansko ne sprašujejo. Ne delava z nekimi zvezdniki, tako da nerazumnih zahtev res ni.
DEJAN: Pa če bi vztrajali, bi bila to težava?
SANJA: Ne bi bila težava, če jim je OK, da ostanejo lačni.
DEJAN: Kaj bi priporočala mladim bandom, ki se pripravljajo na svoj prvi nastop, oziroma takšnim, ki so komaj pred kratkim prvič stopili na oder?
KLEMEN: Super je, če je band lačen odra in si želi igrati. Menim, da je smiselno to storiti čim prej, le tako se začne nabirati kilometrina in nobena tragedija ni, če je prvih nekaj špilov slabih. Če ima band tisto nekaj, se to sliši kljub napakam in odrski prestrašenosti. Polagam pa na srce vsem bandom, ki šele začenjajo ali pa so na sceni že dlje časa, da naj hodijo na koncerte. Nerazumno je biti razočaran nad slabim obiskom lastnega nastopa, če pa sam ne greš nikdar na nič. Scena se mora medsebojno podpirati. Kar nekaj lokalnih bandov je, ki jih preprosto ne delava, ker nihče izmed članov ne hodi na dogodke. S tem ne mislim le na najine dogodke, preprosto ne hodijo na dogodke s scene. Sorry, ampak potem res ne moreš pričakovati, da ti bom kakor koli v pomoč.
DEJAN: Katere pogoje morajo izpolnjevati bandi, da lahko sodelujejo z vama?
KLEMEN: No, to. Od lokalnih bandov pričakujeva predvsem, da so zares del scene. Pri tujih bandih pa gledava predvsem na to, da so nama vsaj malo všeč. Ni treba, da so nama žanrsko zelo blizu, če imajo nek element, ki naju prepriča.
DEJAN: Pa se nagibata k določenemu žanru bolj kot drugim?
KLEMEN: Kaj pa vem, bi rekel, da niti ne ... Morda nama ni najbolj blizu tisti bolj hardrockerski heavy metal, rada imava malo svinjarije v miksu. Sam sem najbolj srečen, če delava kak dober black metal ali pa pravi doom, ne stoner.
DEJAN: Vlada je dodatno zaostrila pogoje za izvajanje javnih prireditev, zaradi česar se prirejajo koncerti za 50 do največ 200 ljudi, po drugi strani pa so maše izvzete iz te ureditve. Razmišljata o ustanovitvi cerkve?
SANJA: No, saj smo že kvlt (hehe).
DEJAN: Kdaj pa nadaljujeta s svojim programom? Že imata kaj v planu? Bi želela kateri dogodek posebej izpostaviti?
KLEMEN: Konec julija sva imela v planu škofjeloške thrasherje Moshead in mlade upe kranjskega HC-ja Sakrabolt, ampak je trenutno spet vse v zraku. Za prihodnjo sezono že potrjujeva skupine, med drugim naj bi se z novim albumom vrnili Famyne.
SANJA: Tako, če se razmere izboljšajo, stisneva koncert ali dva čez poletje. Za jesen pa upava, da lahko nadaljujeva s polno paro.
