Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

INTERVJUJI

18. 1. 2021

Ashine

Spraševal: Dejan Klančič
Odgovarjal: NEJC in JURIJ

Avtor fotografij: Mihael Roškar

 

Ashine so petčlanska zasedba, ki je zapisana melodičnemu death metalu, toda ni bilo tako od vsega začetka. Band je zaživel, da bi častil thrash metal v slogu The Big 4, ko pa je bilo treba izdati nekaj avtorskega gradiva, pa se je zasedba odločila za drugačno smer. Rezultat tega je bil prvi studijski izdelek, in sicer samonaslovljeni EP Ashine, na katerem je bil metalcore močneje prisoten kot na nedavno izdanem dolgometražnem prvencu z naslovom Force of Nature. Okoli tega je tudi tekla glavna beseda pogovora s kitaristom Nejcem Benčičem in vokalistom Jurijem Vesenjakom, ki sta na zanimiv in informativen način predstavila band, njegovo delovanje zadnjih nekaj let ter seveda izdala vse, kar nas je zanimalo v zvezi z aktualnim albumom. Prijetno branje!

 

DEJAN: Če navedbe v Metal Arhivih držijo, vas je od prvotne ustanovne peterice zapustil le bobnar. Bi lahko na kratko predstavil zasedbo in zgodbo, kako ste nastali?

NEJC: Da, to drži, čeprav moram dodati še novico, da smo se zaradi osebnih razlogov razšli tudi z basistom Jernejem. Zahvaljujemo sem mu za ves vložen trud in prispevek k bandu, mi pa se že oziramo k novim izzivom.

V osnovi je bil band osnovan kot »cover band« thrash metal idolov, kot sta Metallica in Anthrax. Ko se nam je pridružil še Jurij na vokalu, je bila petčlanska struktura izpopolnjena. Začeli smo s prvimi poskusi igranja in izvajanja avtorskih komadov in takrat se nam je pridružil še Danijel (Danč) na bobnih. Po izdaji EP-ja Ashine smo se skupaj z Vasectomy odpravili na svojo prvo turnejo, in sicer po Madžarski, Bolgariji in v glavnem Romuniji. Zaradi službenih obveznosti nas je Danč kasneje zapustil, zamenjal pa ga je Timo Kosi, znan tudi kot Drummer Timo, ki je v band prinesel veliko svežine in novih idej. V takšni postavi zdaj delujemo dobri dve leti.
 
DEJAN: Kako ste se pa zedinili za žanr, ki ga preigravate z Ashine?

NEJC: Ah, težko. Do prihoda drugega kitarista, Leona, sem bil prepričan, da bomo ostali zaprisežen thrash metal band po vzoru The Big 4 in ostalih thrash metal legend z Bay Area scene.

Vendar moram priznati, da sem se motil in da mi dosti bolj ugaja način ustvarjanja komadov v stilu melodic death metala. Po izdaji EP-ja Ashine se spomnim, da smo imeli zagreto debato o tem, kaj naj bi igrali in kako naj bi band zvenel. Prevladali sta predvsem temi groove riffov in harmonij kitar, za kar pa mislim, da se v primerjavi s starim materialom precej bolj izraža na novem albumu. Seveda pa bi ocenil, da je album prelomnica našega delovanja, saj na nek način označuje celostni paket petih let ustvarjanja banda in nam s tem odpira nove možnosti.
 
DEJAN: Glede na to, da je torej jedro zasedbe že več let trdno, me zanima, zakaj ste tako dolgo potrebovali, da je vaš prvi album končno ugledal luč sveta.

NEJC: Razlogov za to je več. Najprej bi verjetno rekel, da smo se morali dokončno dogovoriti, kako naj bi Ashine deloval kot band, šele nato se je začel ustvarjalni proces albuma. Nekateri že napisani komadi so recimo takrat izpadli iz nabora. Kasneje smo se odločili, da se bomo raje kot izdaji albuma posvetili koncertiranju in rezultat tega sta bile dve krajši turneji. Prva je bila turneja po Romuniji, ki sem jo že omenil, druga pa je bila turneja po Češki skupaj z bandoma Morywa in Armaroth. Ko smo končno zbrali ideje in motivacijo ter začeli ustvarjati in snemati album, pa smo se razšli s producentom Tilnom, kar nas je malo pred korono spet postavilo na pol poti. Na srečo smo hitro našli zamenjavo in nekako malo na daljavo in malo v živo uspeli končati album, ki ga lahko danes poslušate.
 
DEJAN: Album nosi naslov Force of Nature. Ste z naslovom novega albuma želeli namigniti, da je narava daleč močnejša od človeka, kar v trenutni situaciji tudi vsi doživljamo?

JURIJ: Res je. Koncept albuma smo razvijali že nekaj časa in tematika naturalizma ter človekovega mesta v naravnem svetu in spopadanja njegove psihe z lastnim obstojem v tem kontekstu so že od začetka teme, na katerih smo gradili. Trenutna situacija pa nam je kot neke vrste znak dala le še dodatno inspiracijo in zagon za dokončanje projekta. Lirično se pesmi ukvarjajo predvsem s človekovim spopadanjem s svojo lastno naravo in tudi naravnim svetom zunaj njega. Pesem, ki po mojem mnenju najbolje opisuje oziroma komentira trenutno situacijo, pa je ravno Force of Nature, v kateri lahko poslušamo monolog neke višje naravne sile, ki zapoveduje svoje zakone in opisuje koncept preživetja močnejšega ter človekove nemoči proti naravi.
 
DEJAN: Album vsebuje kar nekaj tako rekoč starih komadov. S samonaslovljenega EP-ja iz leta 2015 ste uporabili komad Into the Abyss, na Force of Nature pa sta prišla tudi oba singla iz leta 2017. V kolikšni meri so ti komadi predrugačeni?

NEJC: Komada Power is All in Prison of Mirrors sta po mojem mnenju od nekdaj spadala na ta album, saj predstavljata oporo in glavno idejo albuma. Takrat nam je še s prvim producentom uspelo doseči, da sta obe pesmi ugledali luč sveta, album pa bi naj sledil v kratkem … A nato se je začelo zapletati. Po vzoru nekaterih drugih albumov smo želeli našim poslušalcem podariti še nek bonus komad in odločili smo se za skladbo Into the Abyss, ki je bila od nekaj precej priljubljena. Tokrat jo lahko slišite v remasterizirani različici, ki je bolj groba in sledi novejšemu stilu banda.


DEJAN:
Bi se potemtakem strinjala, da je bilo težko zbrati dovolj komadov za prvi album?

NEJC: Zbrati mogoče niti ne, prej bi rekel izbrati, dokončati in izdati, hehe.
 
DEJAN: Kako je torej izgledal proces ustvarjanja komadov za vaš prvenec?

JURIJ: Nekaj komadov za album smo v takšni ali drugačni obliki preigravali že leta, vendar dolgo časa nismo uspeli najti pravega okvira, v katerem bi vse pesmi nekako našle svoj smisel. Ko smo pa le našli pravo idejo in sočasno tudi grafični dizajn, smo hitro dobili navdih za še tistih zadnjih nekaj novih komadov, ki bi končno upravičili in zadovoljili sestavo albuma. S tem pa smo nato tudi tako rekoč znali prikrojiti starejše komade in jih prilagoditi novemu konceptu. Z novim producentom smo se morali zaradi situacije spopadati tudi z novim načinom produkcije na daljavo, kar pa nam je na koncu kar dobro uspevalo.
 
DEJAN: Malo za sredino albuma poslušalca pričaka instrumentalni intermezzo z naslovom No Return. Po nekaj prvih poslušanjih bi rekel, da je prvi del albuma dosti bolj neposreden kot drugi del. Se pravi komadi pred in po omenjenem instrumentalu. Je to razlog, da ste tega vstavili na to mesto?

NEJC: V bistvu o albumu nikoli nismo razmišljali kot o dveh delih celote, tako da je ta ugotovitev po eni strani zanimiva in po drugi nepričakovana. Pesem No Return je bila v bistvu napisana kot nek klasičen intro v naslednjo skladbo, torej Prison of Mirrors. Skladbi torej prihajata v paketu. Proti koncu smo ju tako uvrstili, saj ima album že kot prvi komad intro z naslovom Mourning Those Born Again, ki se prav tako prelije v komad Black Stars. Kasneje smo želeli dati albumu nekaj prostora, da se nadiha metal glasbe, preden se spet preseli v mirnejše vode.
 
DEJAN: Očitno sem omenjenemu intermezzu pripisal večjo vlogo, kot jo ta dejansko ima. Torej se tudi ne boš strinjal z mano, da zveni prvi del bolj sodobno, bolj corovsko, drugi del pa bolj tradicionalno in bolj metalsko.

JURIJ: V bistvu smo se v bandu nekako navadili, da se ne striktno orientiramo po že določenih žanrih. Nekaj inspiracije zagotovo vlečemo iz tradicionalnega metala, nekaj pa tudi iz sodobnega. Da bi album bil namerno ločen na dva stilna dela, je torej lahko zgolj naključje, morda zaradi tega, ker je v drugi polovici več komadov, ki so rahlo starejši. Tudi v zvezi s počasnejšimi »intro komadi«, kot sta Mourning Those Born Again ali No Return, lahko rečem, da smo jih vključili zato, ker se nam je zdelo, da album rabi nek dinamičen premor, oziroma je treba za sledeče komade ustvariti neko določeno vzdušje. V glavnem, ne gre se nam primarno za zadovoljevanje nekih žanrskih okvirov, glavno je, da komadi tečejo, so poslušljivi in dajo poslušalcu pravo energijo.
 
DEJAN: Ko sem recenziral vaš EP Ashine, sem pisal o dveh baladah. Podobnih nežnih melodij na prvencu ni. Kako to?

NEJC: Mogoče ravno zaradi vaše recenzije, hehe. Ob izdaji EP-ja se spomnim, da smo bili navdušeni, ostal pa nam je tisti grenak priokus, ko nas je nekaj revij označilo predvsem za core in »soft« metal. Mogoče je tudi to vplivalo na spremembo stila, ki ga slišite na albumu. V tistih časih smo se tudi morda preveč obremenjevali z vserazširjenim »kor-hejtom«, ki je vladal na metal sceni. Vendar dandanes gre predvsem za razvoj našega lastnega okusa, saj smo vsi nekako bolj zašli v melodic death, groove in celo black metal vode. Kakšna balada tako tudi menim, da ne bi sodila na ta album. Mogoče na naslednjega.
 
DEJAN: Kaj bi izpostavila kot najmočnejšo točko albuma?

NEJC: Predvsem bi rekel preudarnost. Album smo gradili precej časa, vendar se mi zdi, da ima še vedno elemente surovega in brezkompromisnega zvoka. Všeč mi je, da so na njem komadi, ki so res kompleksni in dovršeni, hkrati pa tudi komadi, ki so »straight to the point«, kot je recimo Raging.

JURIJ: Definitivno raznolikost. Čeprav smo hoteli album sestaviti v nekem homogenem konceptu, kar nam je tudi uspelo, so komadi vseeno stilno dokaj raznoliki. Predvsem zaradi dolgoletnega nastajanja albuma, posledica česar je poleg vsega tudi neko popotovanje po razvojni poti našega lastnega stila.
 
DEJAN: In še moje zadnje vprašanje: kateri je vajin najljubši komad in zakaj?

NEJC: Težka odločitev. Najverjetneje še vedno Prison of Mirrors, ker ima vse elemente, ki jih obožujem, in sicer hitre dele, groove dele, počasne in melodične dele, na koncu pa še minuto ali več hardcore razbijanja.

JURIJ: Verjetno Force of Nature. Predvsem zaradi zgodbe, ki jo pripoveduje. Gre za monolog manifestacije narave, ki nebogljenemu človeku razlaga svoje zakone. Konča se pa s človekovo reakcijo na te zastavljene pogoje, ki se odloči naravi zavladati oziroma bo to vsaj na vso moč poskusil.

SORODNE VSEBINE:
2. 2. 2021Ashine - Force of Nature / Recenzije
24. 12. 2018Morywa z novima članoma / Novice
ZADNJE OBJAVE
Intervju
12. 3. 2024
The Stone
Intervju
15. 12. 2023
Fleshless
Intervju
27. 9. 2023
Terminal Disease
Intervju
13. 9. 2023
Snøgg
Intervju
5. 9. 2023
Moonlight Haze
Intervju
25. 8. 2023
Cvinger
Intervju
7. 8. 2023
Šakal (ENG)
Intervju
7. 8. 2023
Šakal
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija