Na današnji dan
2011
Amon Amarth izdajo svoj osmi album Surfur Rising
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

PARANOIDE

29. 1. 2016

Kaj se je dogajalo na ekstremni metal sceni v letu 2015?

Neverjetno, kako hitro se je obrnilo leto. Ponovno je za nami 365 dni manj dobrih, dobrih in odličnih studijskih izdaj, ki so jih kronali prav tako izjemni nastopi v živo naših najljubših bandov. Kot v lanskem letu se tudi letos ne upam in ne želim postaviti v vlogo vsevednega guruja metalskega dogajanja, zato je treba ta prispevek razumeti zgolj kot subjektivno retrospektivo največjih metalskih mejnikov preteklega leta.
Toda preden se neposredno vržem v leto 2015, bom pred tem še nekaj besed posvetil albumom, ki so bili izdani v iztekajočem se letu 2014, saj so me ti toliko navdušili, da sem se kasneje odločil za obisk koncerta. Prvi tak album je bil Desideratum od Anaal Nathrakh. Ta me sprva sploh ni preveč navdušil, saj album ne ponuja dosti zapomljivih trenutkov, toda sčasoma so mi tudi posamezni komadi zlezli pod kožo: »Kot hita sta se izkazala Idol in The Joystream, sicer pa celoten album pride v živo več kot brutalno do izraza.« Naslednja poslastica črne kovine me je navdušila iz Norveške. Hoest aka Taake je izdal EP in celovečerec, od obeh pa me je najbolj navdušila ravno krajša izdaja z imenom Kulde – še danes se ne morem naveličati priredbe komada Cold, ki so jo nekoč posneli slavni The Cure. Na žalost se Hoest v živo v Ljubljani, nekaj mesecev kasneje, te izdaje ni niti dotaknil, čeprav se je sicer izkazal kot najbolj potrpežljiv doslej in nam za zaključek nastopa ni samo z Ugh! pljunil v obraz, temveč dejansko postregel s še dvema komadoma. Da je bil banjo glavna atrakcija koncerta, pa mi menda ni treba ponavljati. Prav tako z EP- jem so skomine po obisku koncerta dvignili Behemoth s svojim Xiądz. S tem izdelkom so dodatno potrdili, kako zelo dober je Satanist in da tovrstni stil ni bil samo muha enodnevnica. K sreči bomo lahko band spet kmalu videli, na naše veselje celo v naši prestolnici.
Zanimivosti leta 2014 pa bom zaključil z enim srbskim in dvema slovenskima bandoma, in sicer z The Stone (Nekroza me je resnično odpihnila s svojim modernim pristopom, nastop Srbov v Ljubljani skupaj s Corpus Christii pa je bil popoln uspeh), Hellsword in Cvinger. Oba slovenska banda sta svojo diskografijo obogatila s studijsko izdajo številka dve, medtem ko so se slednji celo v živo večkrat izkazali na mednarodnih turnejah po Evropi. Z njimi sem celo zaključil koncertno leto 2015, zato se bom k njim še vrnil.
Leto 2015 je sprva delovalo dokaj zaspano, saj so playliste na domačem predvajalniku v glavnem kreirali zgoraj omenjene izdaje in bandi, medtem ko sem moral do konca meseca čakati na prvi omembe vreden koncert. Ta se je zgodil v Ravnah, in sicer sem (menda) prvič obiskal dvoranski mini festival Winterstrike. Odločitev o obisku koncerta ne bi mogla biti boljša, večer je bil dejansko poln zanimive glasbe, ki je gradila luštno podlago za druženje z dolgo izgubljenimi facami. No, leto 2015 pa je tudi na področju novih izdaj kmalu postalo izredno zanimivo, saj je hitro postreglo z dvema odličnima izdajama. Ena prihaja z daljnega severa in sliši na ime Frontschwein, druga pa prihaja iz domačih logov in se odziva na romantično ime Veritas. Oba ploščka sta in še zmeraj povzročata prav »eargasm«, zaradi česar sem si avtorje obeh albumov v lanskem letu v živo privoščil kar dvakrat.
Ostanimo še malo v februarju, le da se tokrat preselimo v štajersko prestolnico, kjer so se na nesrečni petek 13. rodili novi metalski tematski večeri s poudarkom na death metalu. Ti nosijo ime Metal Erection, četrta ponovitev teh večerov pa se je z VxPxOxAxAxWxAxMxC v glavni vlogi zgodila ravno pred kratkim.
Med večje izdaje prejšnjega leta se šteje celovečerec iz hiše Venom. From the Very Depths je štirinajsti svoje vrste, ki pa me je ravno toliko navdušil kot lanski sneg. In zakaj tega potem omenjam? Ker me je toliko bolj razveselila novica o nastopu »tribute banda« Venom Inc., ki ga sestavljajo Abaddon, član Venom v letih 1979–1992 in 1995–1999, Mantas, član Venom v letih 1979–1985, 1989–1992 in 1995–2002, in Demolition Man, član Venom v letih 1989–1992. Ti so se v okviru napovedane turneje osredotočili na prvih šest albumov do Prime Evil, s čimer so poustvarili tisto pravo speed black metal vzdušje, ki tako rekoč ne živi več.
Nato je prišel marec in z njim vred dva dobra koncerta. V Ljubljani so me zabavali Lordi, evrovizijska senzacija, ki se jo splača videti vsaj enkrat v življenju, nekoliko daljše potovanje pa je bilo potrebno za ogled švedske vojne mašinerije Marduk v Novi Gorici. Slednji so še v živo dokazali, kako odličen je njihov aktualni album in zakaj bomo še v bodoče morali računati na njih. Mesec marec pa ni bil samo mesec radosti, za manjšo solzico na obrazu so poskrbeli mariborski Shanti Nilaya s svojim poslovilnim koncertom. Resnično mi je žal, da sem te gotske posebneže spoznal tako pozno.
Sledilo je ponovno krajše obdobje koncertnega zatišja – no, koncerti so bili, samo nič preveč odmevnega – zato je bil spet čas, da sem pozornost usmeril na studijske izdelke. Izšel je namreč zelo, zelo dolgo napovedani plošček norveških DHG, ki je bil resnično pravo glasbeno presenečenje. Z A Umbra Omega si je peterica iz Osla postavila glasbeni mejnik, ki mu zgleda še dolgo ne bo para. Škoda le, da album v živo ne deluje najbolje, saj je precej atmosferično obarvan.
Za razliko od prve polovice je bila druga polovica aprila koncertno fenomenalna. Začenši z Noctiferio in Dekadent v Murski Soboti, kjer sta bili obe zasedbi osredotočeni na aktualni izdaji, sem preko Velenja, kjer so Laibach predstavljali svoj Spectre, počasi romal na Dunaj za ogled nastopa Satyricon z best of izborom komadov. In medtem ko sem se spraševal, kateri od omenjenih koncertov – ne pozabimo še The Stone, ki sem jih omenil zgoraj – je bil najboljši, me je iz zvočnikov zabavala nova mojstrovina iz hiše Enslaved. In Times je podobno presenetil kot A Umbra Omega in hkrati postavil nove smernice pri ustvarjanju psihedeličnega black metala.
S prav tako nežnejšimi melodijami so kasneje nase opozorili še švedski Shining, medtem ko so se Arcturus po desetih letih molka iz studia vrnili s pravo vesoljsko odisejo. Vse to pa mi je samo krajšalo čas do izida še zmeraj aktualnega albuma iz hiše Gorgoroth, ki nosi naslov Instinctus Bestialis. Kronanje dobrega albuma je sledilo konec leta v Novi Gorici, kamor so Norvežani s seboj pripeljali še Kampfar in Gehenno, spremljali so jih pa še že omenjeni Cvinger. Koncert je bil zaradi številnih nastopajočih zelo naporen, vendar pod črto tudi zelo velik uspeh – še več takšnih turnej, prosim.
Za lažje prenašanje poletne vročine sem si v glavnem privoščil naslednje albume: Dalkhu – Descend... into Nothingness, Lindemann – Skills in Pills, Cradle of Filth – Hammer of the Witches in split Black Autumn/Veldes. Težko rečem, kateri me je najbolj navdušil, saj so si albumi preveč različni, in dejansko še zmeraj vse priporočam v poslušanje.
Jesen je nato prinesla pričakovano ohladitev, vendar ne samo ozračja, temveč tudi scene, nadaljevalo pa se je konec septembra z nastopom na slovenskih odrih dolgo let odsotnih Madžarov Sear Bliss. Ti so nastopili v okviru lokalne veselice MetalWitch, a kot predskupini jim je bila žal namenjena le skromna minutaža. Potem pa končno oktober in končno Slayer in Motörhead. Medtem ko so ameriške thrash legende z Repentless ponudile zadovoljiv album in odličen koncert z Anthrax na Dunaju, sem se ne preveč zadovoljen nad Bad Magic z nekoliko ostro recenzijo nevede poslovil od Lemmyja, ki ga žal nihče od nas ne bo več videl v živo. Vedno znova sem si tam okoli novembra, ko so igrali v Münchnu, rekel, da jih bom pač videl naslednje leto, ker letos iz teh ali onih razlogov ne morem. Kdo bi si mislil, da smo lahko ta november zadnjič tako razmišljali.
Do konca leta se je potem še kar dogajalo, december je bil še izredno pester, vendar želim tokrat zadnje misli nameniti Lemmyju, zato bom na tem mestu tudi zaključil. Naj živi glasba!

KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija