Po razpadu nizozemske heavy metal skupine Vengeance se je njihov kitarist Arjen Lucassenposvetil solo karieri, točneje projektu Ayreon in postal pravi specialist za rock opere. Do sedajnajbolj znana je bila Inside The Electric Castle. Prejšnja dela so vključevala tako hitrejše, boljheavy dele kot bolj mehke, umirjene progresivne rock dele. Tokrat pa se je odločil ločiti ta dva dela in pod skupnim imenom Universal Migrator izdal dva različna Cd-ja, ki pa imata skupno zgodbo. Prvi se imenuje The Dream Sequencer. Njegova zgodba pa se začne v 22. stoletju na Zemljini koloniji Marsu, ko zaradi uničenja Zemlje leta 2084 že zelo primanjkuje zraka in hrane. Tako se zadnji prebivalec Marsa vkrca v mašino Dream Sequencer, ki mu s pomočjo hipnoze omogoča vrnitev v preteklost in podoživeti razne zgodovinske dogodke, kot so uničenje Zemlje, prvi polet na Luno, poziranje slikarju Rembrandtu, čas piratov, srednji vek, kameno dobo, vse do nastanka človeka.
Značilnost tega Cd-ja pa so umirjene progresivne rock pesmi, ki temeljijo na simbiozi odličnih vokalnih in klaviaturnih delov. Kitara je tu bolj v ozadju, vendar je v nekaterih pesmih vseeno najti dobre solaže. Za instrumantalni del je v glavnem poskrbel Arjen sam, ki je odigral vse kitare in bas. Skupaj s ˝čarovnikom na tipkah˝ Ericom Norlandrom pa sta odigrala klaviaturske dele na analogni sintesajzer, klavir, meletron ter orgle in ustvarila njegovo najbolj kompleksno in atmosferično delo do sedaj. Zelo zanimiva pa je tudi vokalna zasedba. Drugo pesem My House On Mars v duetu pojeta Johan Edlund (Tiamat) in Floor Jansen (After Forever), na dveh poje vodilna ameriška hard rock progresivna pevka Lana Lane, pravo presenečenje je glas še ne 17 letne Jacqueline Govaert v baladi Temple Of The Cat, potem so tu še Damian Wilson, Mouse, Edward Reekers, celo Arjen sam odpoje Carried by the Wind in moram reči, da ima zelo dober vokal. Zadnjo The First Man On Earth pa odpoje Neal Morse (Spocks Beard), ki z My House On Mars predstavlja vrhunec plošče in ju lahko brez težav primerjamo s Pink Floydovimi klasikami. Tudi sicer bi to ploščo priporočal fanom skupine Pink Floyd, ljubiteljem hitrejših zvokov pa bi svetoval drugi del Flight Of The Migrator.

Matjaž