Se še spomnite, kako so Sodom leta 1984 dobili deal z založbo Steamhammer? Bojda so bili tako zanič, da jih je bilo treba podpisati. Če se dandanes še kdo upa storiti kaj takega, ima sedaj odlično priložnost – na Primorskem ružijo Bleeding Fist.
Immortal Hate vas popelje nazaj v leta 1982 – 84, v obdobje, ko so zasedbe, ki so si drznile igrati hitreje in glasneje od uveljavljenega heavy metala, začele postavljati temelje thrash metala. Primitivni thrash metal Bleeding Fist je točno to – bobnarski ritmi Alexa DeStradija so preprosti, a na mestu, Simon Dermota poskrbi za bas linije ravno toliko, da so, Etienne Chelleri pa na kitari žge preproste thrash riffe, ki jih je odločno premalo. Fantje, začnite razmišljati o drugem kitaristu. Vokal je nekaj neobičajnega, a z nekaj vaje utegne Etienne s svojim zamolklim vokalom postati novi Phil Rind (Sacred Reich). Vseeno bi Bleeding Fist lahko malo bolj strukturirali svoje komade. Na kakšnem se poslušalec utegne izgubiti, sploh če je to predolgi Mark Of The Beast, prekinjen z mirnim delom, ki zveni kot skrivljena fusion plošča. Bolj pridejo do izraza tisti krajši, direkt v glavo komadi, kot so Nothing Left To Kill, Primordial Need ali At All Cost.
Pri kaosu, ki ga proizvajajo, Bleeding Fist ne zanima tehnika, s produkcijo se niti ne ukvarjajo kaj dosti, a vsak komad ima svoj rep in glavo. Immortal Hate lahko s svojo primitivnostjo in simpatično razštelanostjo navduši poslušalca. Ste res mislili, da so takšne plošče izhajale samo v prvi polovici osemdesetih let?

Matija