Francozi Blut Aus Nord gotovo niso band, ki bi počival na lovorikah; če upoštevamo zgolj LP in EP izdaje, je to že njihova enajsta stvaritev v zadnjih desetih letih. Tovrstna plodovitost je vsekakor vredna občudovanja, še posebej zato, ker se Blut Aus Nord venomer uspejo izogniti recikliranju starih idej ter tako vedno znova delujejo navdahnjeno in sveže (za bolj ortodoksno usmerjene black metalce pa najbrž zgolj pretenciozno). What Once Was... Liber III pri tem ni nobena izjema. EP predstavlja prekinitev z zvokom trilogije 777 in je nekakšno logično nadaljevanje poti, ki so jo Blut Aus Nord začrtali že z albumom Odinist – The Destruction Of Reason By Illumination in nato nadaljevali pri izdajah Liber I in II. Liber III nam tako zopet prinaša temačno kitarsko disonanco, ki jo spremljajo skorajda hipnotično monotoni bobni, sem ter tja pa jo poleg srhljivega vokala dopolnjujejo še večinoma kratkotrajne ambientalne pasaže. Organska produkcija lepo zapakira atmosfero albuma, ki ustvarja vtis nekakšne metafizične nočne more, za katero se zdi, da njen lirski subjekt govori iz pozicije »tam onstran«, kot celota pa na poslušalca učinkuje nenavadno katarzično. Pri vsem tem je moč slišati tudi manjši evolucijski napredek v zvoku, ki Liber III jasno razmeji od obeh predhodnikov iz omenjene serije, obenem pa odlično zaokroži celotno tridelno pripoved izdaj What Once Was... Liber I-III. Morebiten četrti del bi se tako zdel povsem redundanten.
Blut Aus Nord kot vedno ostajajo edinstveni (še najbližja asociacija ob njihovem zvoku so francoski rojaki Deathspell Omega). Na krilih masterminda Vindsvala se zdijo neustavljivi – to bodo (bojda) že v kratkem lahko znova dokazali na tretjem delu serije Memoria Vetusta III, ki naj bi nosil poetičen naslov Saturnian Poetry. Do takrat pa si v celoti zavrtite trilogijo Liber in pustite, da vam dodobra pretrese vaše mentalne/intelektualne strukture.

Nejc