RECENZIJE

7. 6. 2017
Brutart - Wear My Skin
On Parole Productions, 2017

Bržkone je večina predvidevala, da so domači death metal posebneži Brutart po daljnega leta 2008 izdanem prvencu vrgli bobnarske palčke, trzalice in glasilke v koruzo. Vendar se je izkazalo, da se skupina ne uvršča med muhe enodnevnice, za katerimi ostane le ena zaprašena plošča med kolekcijo in pajčevina v spominu. Med dolgoletnim zatišjem so fantje zgleda premlevali ideje, jih pilili, brusili in cmarili. Stvaritev je plošča, Wear My Skin poimenovana.

Tokrat so Brutart bolj brutalni kot artistični, in to v dobrem smislu. Skladbe so direktne in udarne ter brez pomehkuženih olepšav, kot so introti, atmosferične pasaže ali progresivne »predrkancije«. Že uvodni Evil Eve brez opozorila useka, kakor brca v piščal in pljunek v obraz. Konstrukcija skladb je večinoma enostavna, podrejena grmečim Blaževim vokalom ter udarni ritemski podlagi. Kitarski riffi praviloma poudarjajo omenjeni ritem, ki tolče neumorno kakor mehanično kladivo v železarni. Vendar na srečo s prefinjenimi prehodi ter raznolikostjo glasbo dvignejo nad nivo spremljave pijanega mosha ali pretepa na vaški veselici. Wear My Skin kot celota deluje monolitno, povezuje jo praviloma srednji tempo skladb. Melodičnosti tu ni veliko, še največ jo začinja skladbo Hollow Heights. Čeprav Brutart opozarjajo, da so v glasbo vtkali tudi nekaj prvin iz drugih novodobnih zvrsti, kot so recimo post-rock, na srečo nobena od teh ne parazitira samega pretoka glasbe ali izstopa kakor mozolj na nosu. Tako je tudi recimo govor sredi Suffer in Silence povsem upravičen in na ustreznem mestu. Ritmično žebranje v Devils Thrill pa je sploh eden od vrhuncev albuma. Velik del pozornosti pritegnejo tudi zelo zapomnljivi refreni.

Odlična artikulacija pevca omogoča, da tudi brez branja besedil razločimo, da nam Brutart pripovedujejo o resnejših tematikah in ne strašljivih zgodb o fantastičnih bitjih ali o človeški anatomiji. Zaradi psihološkega ogledala, ki nam ga nastavljajo, ter rahle družbenokritičnosti jih ne moremo uvrščati med lahkotne ansamble, ki bi jih vrteli na naslednji zabavi. Je pa pričujoči izdelek vsekakor bolj povezano skomponiran, lažje poslušljiv in nasploh boljši od prvenca. Splača se ga preveriti v živo ali v objemu domačega naslonjača.

SORODNE VSEBINE:
29. 1. 2008Brutart - Mimic / Recenzije
10. 10. 2007On Parole Productions / Novice
17. 12. 2010Novo v trgovini On Parole / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
15. 12. 2017
Annihilator - For the Demented
Recenzija
14. 12. 2017
Darkthrone - The Wind of 666 Black Hearts (kompilacija)
Recenzija
7. 12. 2017
Grift - Arvet
Recenzija
23. 11. 2017
Vulture Industries - Stranger Times
Recenzija
8. 11. 2017
Cradle of Filth - Cryptoriana - The Seductiveness of Decay
Recenzija
2. 11. 2017
Blut Aus Nord - Deus Salutis Meæ
Recenzija
12. 10. 2017
Belphegor - Totenritual
Recenzija
10. 10. 2017
Chelsea Wolfe - Hiss Spun
KONCERTI & FESTIVALI
16. 12. 2017
Krasmetal: Carnifliate, Black Reaper, Licence to Hate
Mc Podlaga, Sežana
16. 12. 2017
Kettenhund, Nemarnini
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
16. 12. 2017
Call of the underground III: Big Bad Wolf, Devil's Bridge, Morywa
Tropikana, Tolmin
16. 12. 2017
Stoner Boner: Omega Sun, Jegulja, Blackoutt
Center mladih Koper
16. 12. 2017
The Canyon Observer, Inhibis
Mladinski center Gornja Radgona
16. 12. 2017
Metal Klavnica XLVIII
MIKK klub, Murska Sobota