RECENZIJE

20. 12. 2019
Carnifliate - Disgusting Festivities
samozaložba, 2019

Nisem vedel, da so se pri velenjskih death metalcih Carnifliate z vidika zasedbe zgodile korenite spremembe. Zdaj, ko sem se seznanil z novim albumom Disgusting Festivities, sem hkrati naletel tudi na spremenjen seznam sodelujočih glasbenikov. Enkrat leta 2017 sta se poslovila basistka Lejla Kozlica in ritem kitarist Uroš Polovšak, medtem ko je preostalo trojico v taistem letu okrepil Matej Voglar na bas kitari. Od leta 2017 delujejo Velenjčani torej kot kvartet, tri leta po prvencu Slaughterlust pa smo že tudi prejeli njegovega naslednika.

Kadrovske spremembe niso edine, ki jih prinaša aktualni album, so pa zagotovo najmanj zanimive. Zanimivejša se mi zagotovo zdi bandova glasbena transformacija od tradicionalnega death/grind metal banda k modernejši različici te kombinacije, ki jo odlikuje močna doza slamming death metala, po katerem so v Sloveniji daleč najbolj znani Jeseničani Within Destruction. Navedena glasbena transformacija je zaznavna že pri kratkem, nekaj manj kot 20-sekundnem uvodu v prvi komad First Class Cunt, s prvimi udarci po instrumentih pa je nato že tudi takoj jasno, da imajo Gnusne svečanosti le še malo skupnega s krvavim poželenjem prvenca. V praksi to pomeni, da bobni zvenijo bolj elektronsko oziroma umetno, dosti več je breakdownovskih ritmov oziroma slammovskih udarcev, vokali pa so večinoma kruleče popačeni.

Disgusting Festivities pa ni le sodobnejši death metal izdelek, temveč je v primerjavi s prvencem pridobil tudi na tehničnih finesah. Medtem ko so bili Carnifliate v preteklosti glasbeno dokaj neposredni in enostavni, z aktualnim ploščkom dodobra zaposlijo tudi zahtevnejšega poslušalca s kompleksnejšimi in hitrejšimi na eni ter prefinjenimi in tehničnimi kitarskimi riffi na drugi strani. Povsem logično se potem zdi, da deluje recenzirani plošček hkrati tudi bolj nasičeno in da mora biti poslušalec ves čas pri stvari, saj se dogajanje hitro spreminja in menjava.

Torej: čeprav je band z vidika minutaže in števila komadov v teh treh letih nazadoval, je po drugi strani zagotovo naredil napredek, ki ga je treba odločno pohvaliti.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
24. 9. 2020
Marax - Still Think You're Holy? - A Tribute to Eliminator (EP)
Recenzija
23. 9. 2020
Finntroll - Vredesvävd
Recenzija
18. 9. 2020
Teufel - Temni Grad Smrti (EP)
Recenzija
16. 9. 2020
Uada - Djinn
Recenzija
10. 9. 2020
Nefarious Vermin - Elongated Misery
Recenzija
7. 9. 2020
Mephistophelian - Anotos
Recenzija
4. 9. 2020
Iz ropotarnice: Morgul - Lost in Shadows Grey
Recenzija
24. 8. 2020
Ozzy Osbourne - Ordinary Man
KONCERTI & FESTIVALI
1. 10. 2020
KoD: Malorshiga, Sober Assault, Ways of a Heretic
Orto Bar, Ljubljana
2. 10. 2020
Terminal Disease, Licence to Hate, Peskovnik
Orto Bar, Ljubljana
3. 10. 2020
Bunkerfest Acoustic version: Noctiferia, X.U.L
Letni Kino Arrigoni, Izola
7. 10. 2020
Primal Fear, Freedom Call
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
9. 10. 2020
Keep It Low Festival 2020
Feierwerk, München, Nemčija
10. 10. 2020
Deathstars
Strom, München, Nemčija