Neuspeli poskusi, da bi band zvabili v domačo deželo ter si jih uspeli ogledati, trajajo že nekaj let. V tem času pa je zasedba pripravila nov album. Se lahko približa izvrstnemu starejšemu albumu Monolith of Inhumanity? Se nam lahko odkupijo za odpovedane koncerte? Osnova za pisanje skladb ter koncept, po katerem so snovali nov album, je bil izdelati konkurenco prejšnjemu, po možnosti pa ga preseči. Teksti na prejšnjem albumu so opevali, kako bomo ljudje uničili naš planet, če nadaljujemo po isti poti, zdaj pa so se postavili v prihodnost. Pripovedujejo o poslednjih vzdihljajih ljudi. Navezovalo naj bi se na umiranje ptic, ki človeške odpadke zamenjajo za hrano, zaradi česar v velikemu številu umirajo. Po navedbah članov je nastal veliko bolj premišljen ter dodelan izdelek, s katerim se popolnoma strinjam. Popelje nas od začetka do konca, brez da bi izgubil našo pozornost. Prej se nam zgodi, da z vklopljenim »repeatom« ponesreči poslušamo zadevo dvakrat ali trikrat. Ohranili so vrtoglave hitrosti, tehničnost ter enega izmed najboljših vokalov v celotnem žanru.
Obenem gre ena izmed dveh graj na račun vokala, saj je uporaba »petega« vokala pretirana. Če bi ga imenovali »clean« vokal, bi bil to popoln nesmisel. Na Monolith of Inhumanity je bil kot pika na i, da nam je dal jasno vedeti, kdaj se je komad razvil do vrhunca. Zdaj pa kar malce prevečkrat nastopi čas za petje, da bi le to zares prišlo do izraza. Posledično je za to kriva sama struktura pesmi, ki je zdaj veliko bolj premišljena. Večina tega ne more dojemati kot nekaj slabega, saj ustvarja bolj poslušljiv izdelek.
Druga pripomba tudi ni povsem negativna, ker je takšno samo moje mnenje, vendar po kar nekajkratnem poslušanju nisem zasledil pesmi, ki bi bila tako lahko zapomljiva, kot je recimo Your Disposal. Takim stvarem je treba seveda dati čas, da se pokažejo, in se verjetno tudi bodo, kajti tale album bo kar nekaj časa na seznamu predvajanih. Sam kriterij, da album postane stalnica v avtu, na telefonu ali kakšnemu iPodu je, da je dober kot celota. O produkciji ne bom izgubljal besed, saj je vrhunska, izvedena brez napake, zvok pa ostaja takšen, kot smo ga že vajeni.
The Anthropocene Extinction definitivno prekaša Monolith, kar pomeni, da je trenutno najbolši album, ki so ga izdali Cattle Decapitation. Zahvale gredo tudi producentu, ki je sodeloval na obeh izdelkih. Za čas sodelovanja ga band smatra kot petega člana. Ostajajo pri založbi Metal Blade Records, pri njih so do zdaj izdali že vse studijske albume, razen prvega.