Skoraj težko je verjeti, da se v ZDA v vsej tej novodobni ameriški metal in metalcore maniji mladeniči stari okoli dvajset let odločijo začeti igrati tipični evropski power metal v stilu Dragonforce, Helloween, Edguy, Stratovarius in podobnih. A Cellador počnejo prav to in to pod okriljem trenutno največje »core« metalske založbe.
Cellador so se do sedaj najbolj približali tistemu, kar počnejo Dragonforce, ob podpori blast beatov, double-bass bobnov, naspidiranih melodičnih solaž s polno hitrostjo drvijo od prve do zadnje sekunde albuma. Tudi z nekaterimi vokalnimi linijami (Wakening), se čisto približajo »Otočanom«. Glavna razlika do njih je v tem, da so skladbe krajše in da kitare niso tako furiozno virtuozne z neštetimi dueli. Tu imajo nekoliko večjo vlogo same ritem kitare, tudi solaže so preprostejše in malo bolj v stilu stare hamburške melodične šole. Stari Helloween so druga primerjava, ki ob poslušanju Enter Deception padejo na pamet. Poleg stilskih podobnosti je za to »kriv« vokalist Michel Gremio, ki s svojimi screami ni daleč od Kiskeja, drugače pa nima tako spoliranega vokala kot bivša »pumpkin« sirena; poje v nekoliko bolj grobem tonu. Inovativni Cellador gotovo niso, vokalna melodija pri uvodni skladbi Leaving All Behind spominja na Stratovarius Forever Free, pri Releasing The Shadow je krajši instrumentalni del čisto pobran iz Babylon od Edguy in še kaj bi se našlo; predvsem v povezavi z Dragonforce in Helloween.
Za fane teh bandov in melodičnega speed metala so Cellador prava stvar, le več lastnih idej in manj kopiranja v prihodnje, prosim.

Matjaž