Otroci z jezera Bodom po dveh letih s Hate Crew Deathroll udarjajo četrtič. A Children je le še del njihovega imena, mladi Finci so sedaj glasbeno že definitivno odrasli. To velja predvsem za izredno tehnično znanje, ki ga kaže vsa petorica, in velik napredek na področju pisanja pesmi. Njihov pristop je še vedno poln svežine, ob tem pa jih dobesedno razganja od energije in agresivnosti.
Album je še bolj raznovrsten od predhodnika. V uvodni Needled 24/7 je sicer nekaj modernejših elektronskih izletov, a ti kar nekako ostajajo neopazni ob brezkompromisnosti in genialnih solo duelih. Te lahko zopet občudujemo skozi vso ploščo, predvsem pa je občudovanja vredno Alexijevo igranje, ki že postaja Randy Rhoads tretjega tisočletja. Pa tudi klaviaturist Janne Warman nič več ne zaostaja za Jensom Johanssonom (Stratovarius). Po Needled 24/7 pride na vrsto Sixpounder, ki se začne zelo trdo, nato pa preide v tipično Children Of Bodom himno z izjemnimi melodijami. Podobno je tudi pri Chokehold (Cocked ‘N’ Loaded) in Bodom Beach Terror, ob katerih headbanganja na koncertih ne bo manjkalo. V sredini plošče je krajši predah z zelo dobro temačno (pol)balado Angels Don’t Kill. Ta takoj sede v uho, kot tudi naslednja zelo hitra, melodična Triple Corpse Hammerblow s posrečenimi spremljevalnimi “vzkliki” pri refrenih (prisotni so tudi v nekaterih drugih skladbah). Vso jezo in energijo pa ponovno stresajo v zadnjih treh skladbah, med katerimi je tudi prvi single, You’re Better Off Dead.
Pot Children Of Bodom se nadaljuje proti največjim.

Matjaž