RECENZIJE

11. 7. 2018
Condemnatio Cristi - Dreamcrusher
Mass Catharsis Productions, 2018

Ljubljanski simfonični black metalci Condemnatio Cristi so letos izdali svoj tretji studijski album z naslovom Dreamcrusher. Gre za izdelek, ki se stilsko naslanja na leta 2014 izdan EP Wars & Oceans in prinaša dva instrumentalna in pet normalnih komadov.

Uničevalec sanj se začne z instrumentalnim introm, ki zaradi uporabe trobente spominja na madžarske simfonike Sear Bliss. Uporaba trobente se večkrat ponovi, z njo tudi rahle asociacije na omenjene Madžare, ki pa nimajo prevelikega vpliva na konzumacijo. Dreamcrusher je v celoti bolj osredotočen na kitarsko udejstvovanje, kar pomeni, da imamo opravka s številnimi zanimivimi in nalezljivimi kitarskimi riffi ter da je orkestralni del dosti bolj okleščen. Ker kitarske melodije opravijo svoje delo odlično, orkestra dejansko sploh ne pogrešam, pod črto pa celoten izdelek zveni kot trša različica simfonij iz hiše Neurotech, zaradi česar tudi razumem, da band svoje ustvarjanje označuje kot cinematic black metal. Dodatno pikico na i predstavlja nastop Sare Jeremič (Noctiferia, Brezno), ki po eni strani s svojim mezzosopranom v baladi Rain spominja na prav tako odličen Unconditional že omenjenih Neurotech in po drugi strani z recitalom med naslovnim komadom vzpostavlja vzporednice s kontroverznimi Laibach. Nič manj kontroverzna oziroma kritična pa niso besedila recenziranega ploščka, zaradi katerih je poslušalec še dodatno zaposlen. Nekoliko naproti nam v tej zvezi pride razumljiv harsh vokal, ki ob razumevanju angleškega jezika odpre dodatna vrata v svet Uničevalca sanj.

A medtem ko album deluje kot celota, je mogoče že samo po nekaj poslušanjih tudi razbrati nekaj komadov, ki izstopajo s hit potencialom. Osebno sta me najbolj prepričala ravno komada s Saro, vendar ne izključno zaradi njene vloge. Predvsem Rain se mi zdi zaradi odlično ustvarjenega antipoda med blackmetalsko surovostjo in melodiko najbolj uspeli komad na celotnem albumu. Prav tako čudovit se mi vedno znova zdi vokalni ekskurz proti koncu komada, kjer po himovsko še zadnjič slišimo refren.

Nič dosti manj prepričljivi pa niso čudovit zaključni instrumental Fading Away to the Sight of an Ocean, ki je sam po sebi več kot dovolj zgovoren in resnično ne potrebuje nobenega besedila, in I Walk Alone ter The Greatest Loss, ki vedno znova navdušita z odlično lead kitaro. Dreamcrusher torej ni prekratek samo zaradi skromne minutaže, temveč tudi enostavno zato, ker je res odličen.

SORODNE VSEBINE:
3. 4. 2014Condemnatio Cristi / Novice
12. 9. 2013Condemnatio Cristi / Novice
2. 11. 2012Condemnatio Cristi / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
Recenzija
7. 3. 2024
Sodom - 1982 (EP)
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana