Čeprav je The Essence Of Anger že sedmi studijski izdelek te skupine, ne premore nič več in nič manj kot klasičen thrash metal brez presežkov in brez nizkih udarcev. Nemci Contradiction se občutno namerno zadržujejo v utečenih vodah thrash metala, v čemer se kaže tudi rezultat njihove poznanosti.
Gre za nekoliko sodobno obarvan, izvajalsko intenziven, dober, a obenem precej povprečen thrash metal album. Navkljub temu se mu prisluhne brez večjih muk, kar je presenetljivo tudi glede na to, da je dokaj enoličen. Med poslušanjem albuma se večkrat zgodi tisti »deja vu« trenutek. Pisanje gradiva ni močna točka Contradiction, a se z izvedbo in udarnostjo odkupijo tudi za to. »Esenca jeze« vsebuje naslovu primeren odmerek tega čustva. Ta se v največji meri odraža v besnečem vokalu, prav tako pa ne zaostaja tudi na instrumentalnem področju. Udarci bobnov dosežejo več konjskih moči, kot Chevrolet Camaro (vključuje celo blast beat), medtem ko kitare poredko priigrajo kakšen bolj všečen oziroma izstopajoč del, predvsem recimo nekateri uvodi: The Essence Of Anger, Walk Of Shame, v Death Is Now zavijejo oprijemljiv lead, med drugače nerevolucionarnim preostankom. Tematika besedil in besedni zaklad ne presežeta skromnih pričakovanj, nenehno ponavljajoči se kratki refreni pa imajo tudi precej motečega potenciala.
Tudi v oziru na celotno dosedanje ustvarjanje skupine ima album hibo, prešibko ločljivost tudi od svojih (bližnjih) predhodnikov. The Essence Of Anger izzveni kot potomec incestuoznih sorodnikov, prejšnjih albumov The Voice Of Hatred in The Warchitect. Prvi stik s to skupino je verjetno najbolj priporočljiv (še posebej za konservativne metalce) z thrasherskim prvencem Rules Of Peace iz leta 1993, a za skoraj dvajset let igranja je tudi novi izdelek zelo solidna stvaritev. Znotraj neužitne lupine je moč najti užitno vsebino.

Darijan