RECENZIJE

5. 9. 2011
Daniel Bukszpan - The Encyclöpedia Öf Heavy Metal
Sterling Publishing Co., Inc., 2003

Dekade minevajo, časi se spreminjajo, obrazi se menjavajo, misli postajajo za odtenek melanholične, predvsem pa zrele. Tako kot se spreminja človek, tako se z njim spreminja vse, kar je ustvaril. Tudi glasba. Seveda je moja najljubša glasbena zvrst, ki domuje pod nadpomenko heavy metal, starejša od mene in se je zaradi tega skozi čas tudi mnogo bolj spreminjala. Med drugim je povila podžanre, ki so sicer mlajši od mene, vendar še vedno dovolj stari, da sem jih z budnim očesom začel spremljati komaj v drugi polovici devetdesetih let. Glede na izredno mlad podmladek, ki ga danes srečavam na koncertih, bi sicer lahko rekel, da spadam med zapoznelce, toda to na tem mestu sploh ni pomembno. Pomembno je dejstvo, da moja najljubša glasbena zvrst obstaja že dovolj dolgo in da se ji je uspelo v teh letih razviti dovolj močno, da imamo vsi stari, mladi in še mlajši možnost govoriti že o zgodovini.
V dvojno veselje mi je, da sem dobil izredno priložnost, da vam lahko tokrat pobliže predstavim knjigo The Encyclöpedia Öf Heavy Metal, ki jo je davnega leta 2003 izdal Daniel Bukszpan. Sicer tovrstne recenzije na spletnem portalu Paranoid niso ravno običajna praksa, toda v primeru dobrega odziva pa bodo to morda postale.
Preden nadaljujem »objektivno« analizo omenjenega dela, sem vam dolžan še povedati, od kod moje dvojno veselje. Prvič seveda z glasbenega vidika. Kot velik zbiralec originalnih CD-jev dajem seveda prednost posnetkom in zapisom v neelektronski obliki, zato predstavljajo tudi knjige zame neko dodano vrednost, ki je v tem primeru ne more nadomestiti sicer vsebinsko dosti bolj bogata Encyclopaedia Metallum. Drugi razlog pa je osebne narave. V znamenju skupne obeležbe tretje dekade mojega bita sem enciklopedijo namreč prejel v dar od dveh tesnih prijateljev.
Tako, sedaj pa k stvari. Vsi, ki torej ne vidite smisla v takšnih in podobnih izdajah, lahko prenehate brati, saj ne poznam argumenta za nakup ali izposojo knjige, v kolikor ste a priori proti. Vsi ostali pa berite in se čudite (toda ne slinite se preveč po tipkovnici). Knjiga je težka skoraj dva kilograma in debela točno petindvajset milimetrov, ima pa le tristo strani. Kako to? Knjiga je bila natisnjena v formatu LP-ja, kar pomeni, da je ne moreš kar tako shraniti na običajni knjižni polici, enciklopedija si zasluži posebno mesto. Na ogromni naslovnici se nahaja privlačen reliefni napis »Heavy Metal« z znamenitimi hudičevimi rogovi. Na prav tako ogromnih barvnih slikah, nekatere od njih krasijo celo stran, pa so upodobljene različne legende iz sveta glasbe trših in manj trših zvokov, ki so na takšen ali drugačen način prispevale k razvoju ekstremne glasbe.
Za boljšo predstavo: drugo stran krasi Gene Simmons s svojim dolgim iztegnjenim jezikom, basist in pevec znamenitih KISS (njihovega pomena za blackmetalsko sceno mi ni treba posebej orisati), na četrti strani je upodobljen James Hetfield (Metallica) v svojih najboljših časih (še z dolgimi z lasmi!), nato si sledijo legendarni Venom, Steven Tyler (Aerosmith), Darrel Abbot (Pantera) itd.
Že takoj na začetku postane jasno, kaj bralca čaka. Sprehod skozi zgodovino metala, predstavitev za razvoj metal glasbe najvplivnejših bandov, ki s končnim izdelkom in vsemi podžanri, ki jih poznamo danes, sploh nimajo nič več skupnega. Sedaj bi lahko moraliziral, da bi morala biti knjiga obvezno čtivo vsem tistim zapriseženim metalcem, ki slavijo samo metal in nič drugega ter zaničujejo vse druge zvrsti. Sedaj bi lahko rekel »In your face!«. Ampak, ker znam bolje, tega ne bom naredil, saj ima vsak svoje mnenje in prepričanje. Kogar pač ne zanimajo korenine, mu jih tudi ni treba poznati. Tistih, ki pa bi radi izvedeli več o tem, zakaj določene skupine danes zvenijo tako kot pač zvenijo, pa ne bo strah branja The Encyclöpedia Öf Heavy Metal.
Ali temelji izbor skupin, ki jih je avtor vključil v svojo knjigo in jim ponudil od polovice do treh ali štirih strani, na subjektivnih kriterijih, je težko reči. Toda pri svojem odgovoru se bolj nagibam k pritrditvi, saj je skorajda nemogoče, da bi človek tako dobro poznal celotno glasbeno sceno, da bi lahko naredil nek objektiven prerez. Seveda pri velikih skupinah kot so Black Sabath, Guns N' Roses, Iron Maiden, King Diamond, Led Zeppelin, Metallica, Motörhead, Queen in podobni človek ne more zgrešiti. Nekoliko se zaplete pri manjših, toda znotraj podžanrov še vedno velikih skupinah. Ker najbolje poznam black metal sceno, naj omenim, da so si svoj prostor v knjigi na primer zaslužili Darkthrone, Emperor, Immortal in Mayhem, medtem ko Burzum, Gorgoroth in Satyricon nikjer niso omenjeni. In če so že omenjeni Celtic Frost in Venom, zakaj ne tudi Bathory? To pomanjkljivost jemljem kot negativno, ker gre v naštetih primerih za skupine, ki jih rad poslušam in bi si pač želel, da se jim posveti mesto v takšni izdaji. Sicer pa gre tudi za skupine, ki so vplivale na veliko drugih in bi si tudi s tega vidika zaslužile omembo.
Druga pomanjkljivost pa se nekoliko kaže pri nezadostnem poznavanju bandov in vseh manjših, toda vseeno pomembnih okoliščin. Za konkretno ilustracijo se bom ponovno zatekel k žanru, ki mi je najbolj blizu. Avtor se namreč kritično opredeli do albuma Transilvanian Hunger (Darkthrone) zaradi njenega kontroverznega napisa »Norsk Arisk Black Metal« na zadnji strani. Kdor skupino oziroma njena preostala člana pozna ve, da antisemitizem še zdaleč ne spada v njun ideološki repertoar. Ali je torej avtor pri raziskovanju enostavno prehitro sklepal na podlagi sicer resnično obsojajočih besed in ali gre za osamljen primer takšne vrste, bi lahko povedal le dober poznavalec vseh v enciklopediji zajetih skupin. Dejstvo pač je, da mora bralec znati ločiti med objektivnimi navedbami in subjektivnimi sodbami kot je ta. Na drugi strani pa jih pri nekoliko manj razvpitih skupinah tako ali tako ni.
In da končno zaključim. Pod črto je enciklopedija zaradi obsežnega slikovnega gradiva, ki spremlja zanimive biografske opise največjih bandov iz sveta rocka in metala, za vsakega ljubitelja omenjenih žanrov vredna nakupa. Največji »zagrizenci« o svojih najljubših skupinah sicer ne bodo izvedeli dosti novega, toda s pomočjo globalnega pogleda skozi očala tretje osebe bodo lahko sestavili mozaik drobcev znanja, ki jih do sedaj niso znali povezati. In ja, tudi Mötley Crüe so vplivali na metalsko sceno!

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
9. 3. 2021
ODPOVEDANO! In Flames
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
12. 3. 2021
Ancient, The Stone, Morost
Channel Zero, Metelkova, Ljubljana
20. 3. 2021
Heidelberg Deathfest 2021
Heidelberg, Nemčija
22. 3. 2021
Opeth, The Vintage Caravan
Tvornica kulture, Zagreb, Hrvaška
23. 3. 2021
The Mission, Phantasmagoria
Klub Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
28. 3. 2021
Draconian, Nightfall
Viper Room, Dunaj, Avstrija