Na današnji dan
1987
Whitesnake izdajo samonaslovljeni album z njihovimi največjimi hiti
NAGRADNE IGRE
Traja do: 11. 4. 2020
PARTNERJI
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

14. 9. 2006
Deicide - The Stench Of Redemption
Earache, 2006
Edino, kar lahko rečem za tole ploščo je: »Where have you been all my life, baby?« In če to reče človek, ki so mu Deicide predstavljali najslabšo verzijo death metala, potem se lahko zamislite.
Ne vem, ali je to zaradi odhoda bratov Hoffman, morda zaradi kakšnega dobrega jointa za Bentona ali pa preprosto, ker je Bentonu in Asheimu dopizdilo sedeti križem rok in čakati, da kristjani popolnoma uničijo svet. The Stench Of Redemption je fenomenalna plošča. Produkcija, zvok, komadi, teksti – vse je odlično! Gre za svetlega predstavnika death metal scene in zdaj se mi očitno sliši, zakaj so Deicide bogovi (oziroma hudiči) v svoji zvrsti. Prva pohvala leti na zvok, ki je resda čist, a pri tem ne gre v ultra-clean produkcijo, ampak samo malce spolira tisto death metal floridsko surovost. Kitare so tako jasne in močne, da mi dlake stojijo pokonci. Bobni imajo tisti »total death and destruction« pridih, ki me spominja na Malevolent Creation in njihovo nepremagljivo ploščo In Cold Blood, samo zaradi snarea pa tudi na Slayer. Ja, Asheim je kot Roddy, ampak to niso samo blasti, ker je notri veliko več dinamike kot pa pedalov 100 na uro. Poslušajte si Homage For Satan ali pa Not Of This Earth. Ikona Deicide in sovražnik vsega svetega, Glen Benton je prijel bass, skadil nekaj jointov, nalepil sliko bivše žene takoj poleg Jezuščka in spet izpljuval svoje mnenje o kristjanih in ostalih religioznih ljudeh. Fuck, ta tip kruli in kriči fenomenalno. Vidi se, da so ga dnevi v Vital Remains ipd. izurili do konca. Spew forth blasphemy, go Benton go! Vendar je prihod Ralpha Santole in Jacka Owena na kitaro po mojem tisto, kar The Stench Of Redemption po baje slabi Scars Of The Crucifix naredi umetnino. Ker tele kitare so 100% death metal v stilu Deicide, Cannibal Corpse, Brutality, Nocturnus. Če se spominjate krvavega bičanja Kristusa v Gibsonovem filmu, potem si zamislite, da so ti riffi kaveljčki na jermenih biča. Potem so solaže in lead deli ter harmonije tisto, v čemer »novinca« blestita. Ustvarita dinamiko, ki Morbid Angel, Immolation, Ripping Corpse ter Vital Remains dviguje daleč nad povprečje. Prvi trije komadi so odličen dokaz, najboljši solo pa je vsekakor Never To Be Seen Again. Dodaten plus poleg dinamičnih melodij in ritmov je vsekakor malce bolj inovativna struktura, ki loči to ploščo od prejšnjih – ni več »copy-paste« struktur.
Edini minus je, da je tole prišlo šele zdaj in da že prej nisem bil fan tega banda. Blame it on God ali pa kogarkoli drugega. Papež bo spet hud!

Ivan
SORODNE VSEBINE:
19. 7. 2006Deicide / Novice
7. 11. 2002Deicide / Novice
8. 2. 2007Earache Records / Novice
16. 5. 2006Deicide / Novice
5. 3. 2013Rage Of Angels / Novice
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
6. 4. 2020
Sarke - Gastwerso
Recenzija
1. 4. 2020
Sabaton - The Great War
Recenzija
31. 3. 2020
1349 - The Infernal Pathway
Recenzija
30. 3. 2020
August Burns Red - Guardians
Recenzija
26. 3. 2020
Smrt - Oppression from All Suffering
Recenzija
25. 3. 2020
Sylosis - Cycle of Suffering
Recenzija
24. 3. 2020
Soilwork - Verkligheten
Recenzija
23. 3. 2020
Tulus - Old Old Death
KONCERTI & FESTIVALI
10. 4. 2020
ODPOVEDANO! Doomas, The Canyon Observer, Morost
Klub Jedro, Medvode
10. 4. 2020
STREAM: Insomnium, Omnium Gatherum
StreamTV (online)
11. 4. 2020
ODPOVEDANO! Culthe Fest 2020
Münster, Nemčija
11. 4. 2020
ODPOVEDANO! KTŠ meets MetalDays #2: Doomas, Metalsteel, Agan
Mink, Tolmin
11. 4. 2020
ODPOVEDANO! Jegulja, Maskardh in Guattari
MKC Pri Rdeči Ostrigi, Škofja Loka
12. 4. 2020
ODPOVEDANO! Seitanik Ritval: Elizabeth Colour Wheel, Body Void, Drowse
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana