Obstajajo bandi, ki so vedno bili »metal do kosti« in vedno bodo. Nikoli niso spremenili idealov ali prodali svojih idej. Obstajajo pa tudi bandi, ki ohranjajo prej našteto ter dodatno delujejo po principu: »We can play heavier, faster, louder … with every new record.« Stari so blizu petdeset let, trideset let po svojih začetkih še vedno uničujejo odre po celem svetu, imenujejo pa se Exodus, OverKill, Annihilator, Slayer, Testament, Nevermore (in vse njihove prejšnje direktne inkarnacije), Sodom, Kreator in mogoče najbolj nori uničevalci, Destruction.
Band se je po relativno slabi avanturi pri AFM Records (kjer so izdali album Inventor Of Evil – 2005, D.e.v.o.l.u.t.i.o.n – 2007, kompilacijo ponovno posnetih klasik Thrash Anthems ter DVD A Savage Symphony: The History Of Annihilation) ponovno preselil k Nuclear Blast, svoji zaščitnici od reuniona leta 1999 do začetka 2005 in dan obračuna je naposled končno nastopil.
Vrnitev h koreninam je očitna že na začetku. A le marginalno, ker, roko na srce; Destruction na kakršen koli način nikoli niso zapustili ali odtrgali/odstranili svojih korenin. Komadi so nekoliko lažje grajeni od predvsem delno progresivnega predhodnika D.e.v.o.l.u.t.i.o.n , ki je dosti (a na srečo ne zares očitno) spominjal na Release From Agony in Cracked Brain obdobje (po sporočilnosti besedil ter določenih strukturah). Destrukcija je totalna tudi v najnovejši avdio knjigi, Mike je riff mojster najvišjega ranga, megalomanski kitarski zvok pa njegovo delo le podvaja. Kitara rije skozi zvočnike kot plug skozi zemljo, za razliko od prejšnjih plošč pa so tu tudi solaže dodelane do zadnje potankosti, odigrane filigransko natančno ter dosledno umestno.
Dinamika ne pojenja. Bas kr(i)čevito reže nizke frekvence, Schmier ve, na kakšen način nizki toni dajejo perfektno podlago le eni kitari (kar je opazno predvsem v živo, pri Destruction v riffanju/ritmiranju nikakor ne pogrešamo druge kitare v »live« okolju). Zvok basa je nesporen, sliši se, da je Schmier velik D.D. Verni fan, Verni pa je znan po znamenito izstopajočem zvoku basa.
Brutalno napadali zaščitni vokal in visoki kriki nezgrešljivo specifično označujejo karizmatičnega Schmiera, najznamenitejšega »švaba treš« vokalista. Pravzaprav se plošča s prvo sekundo začne prav s prej omenjenim elementom. Premišljeno vstavljanje epskih segmentov se nekajkrat vidno obrestuje, delno slabo stran albuma pa zaznamuje zavesten prehod na nekaj starih »lažjih, stereotipnih tem besedil« iz obdobja 1983 – 1985, z naslovi kot so Armageddonizer, Sorcerer Of Black Magic, ter The Demon Is God. No, tu Schmieru ne moremo zameriti, saj še vedno ohranja nesporno kritičen pogled na svet, ustanove ter religijo. Sheep Of The Regime, Church Of Disgust, Destroyer Or Creator so zadosten dokaz, da Destruction še vedno razširjajo obzorja ter poudarjajo kritično maso, ki je nujna za obstoj človešta, predvsem pa »metalstva«. Plošček definitivno nakazuje bodočo klasiko, komadi pa so nesporno bodoči »live« rušilci, kar se bo prvič pokazalo na odru že marca letos (The Price in Hate Is My Fuel pa sta preizkus že prestala).
Končno. Čas za novo totalno uničenje in nov začetek. Cikel se ponavlja. Schmier, Mike ter Vaaver so se s prihodom zadnjega znašli v novi dimenziji; dimenziji, ki ne pozna minimalnosti, nima nesposobnosti ter z vsakim gumbom odkriva nekaj novega. Novega na stari način. Neustavljivo. Thrash so soustvarili, nadgrajujejo pa ga brezkompromisno, pošteno, navdušeno, kompaktno. Ne pozabimo na neusahljivo brutalnost, kar njihov doprinos k pravemu undergroundu le podvaja ter potrjuje dejstvo, da so Destruction kult, vreden čaščenja in neumornega čupanja ob vsakem samcatem tonu (zadnje lahko pod odrom izpolnite tudi v Sloveniji, na festivalu Metal Mania Open Air avgusta). Leta 1986 Schmier (še) ni ravno blestel v znanju angleškega jezika, kljub temu pa je zapisal nekaj vrstic, ki bodo večno držale: »Long haired crowd is going their own way, they are invincible, if together they stand … United we stand, together we are strong.« In Destruction so živ testament, da napisano drži. The Butcher Strikes Back!

Tilen