Do letos smo Edguy šteli za enega najbolj talentiranih mladih metal bandov, sedaj pa ta termin lahko mirne duše opustimo in govorimo o enem najboljših bandov nasploh. Največ zaslug za to gre nedvomno pripisati nemškemu »Wunderkindu« Tobbiasu Sammetu, ki je letos spravil skupaj dve od treh najboljših melodic power metal plošč; solo metal opero Avantasia in najnovejši Edguy izdelek Mandrake.
Že uvodna pesem Tears Of A Mandrake s svojo raznovrstnostjo, odličnim aranžmajem kaže, da so Edguy nasploh in še posebej v pisanju komadov zelo napredovali. To le še potrdijo s pesmijo Jerusalem, najbolj pa dokažejo v vrhuncu albuma in tudi njihove dosedanje kariere, fenomenalnem deset minutnem epu z egiptovskim pridihom The Pharaoh. Seveda pa ne manjkajo hitri double-bass komadi kot Golden Dawn, Fallen Angels in Save Us Now s tipičnim Tobbiasovim humorjem, kjer govori o »highspeed alien drum bunnyju«. All The Clowns in Painting On The Wall sta ušesom zelo prijazna komada srednjega tempa. Wash Away The Poison je še ena izmed njihovih zelo dobrih balad, bolj nežen je začetek tudi pri Nailed To The Wheel, ki pa se kasneje razvije v njihov najtrši komad do sedaj. Na limited edition verziji je z The Devil & The Savant še en odličen komad srednjega tempa.
Mandrake je v vseh pogledih njihova naj plošča, fantje so nedvomno odrasli, če pa bodo vsi, še posebej pa »nemški Bruce Dickinson«, nadaljevali v tej smeri pa je jasno, kdo bo v naslednjih letih prevzel vodilno vlogo nemške scene.

Matjaž