Zadnji album Electric Wizard, Time To Die, izpred dobrih treh let je pokazal, da bi bandu koristila kreativna prevetritev. Že samo ime ploščka je nakazovalo, da se tega morda zavedajo tudi člani zasedbe. In če so tako stari Electric Wizard s tem albumom simbolno »umrli« (verjetno bi se tu našel tudi kdo, ki bi hudomušno pripomnil, da se je to zgodilo že prej), (po)nov(n)o rojstvo obeležujejo s ploščkom Wizard Bloody Wizard.

Kaj hitro se izkaže, da pravzaprav ne gre za novo rojstvo, temveč prej poskus obuditve od mrtvih (seveda zgolj na simbolni ravni, saj band vmes ni razpadel, bil na daljšem premoru ali kaj podobnega). In kot se pri tovrstnih ritualih rado zgodi (vsaj v fikciji), obujeni mrtvec dostikrat nikoli več ni prav zares »živ«, temveč v njem za vedno ostane nekaj zombijevskega. In tako je (žal) tudi z Electric Wizard na aktualnem ploščku. Poskus reinvencije lastnega zvoka spodleti že takoj, ko se zatečejo k pionirjem, kot so npr. Black Sabbath; kot da nujno potrebujejo neko referenčno točko, ki pa ni zgolj referenčna točka, temveč kar mesto odkrite reciklaže, ki mu dodajo še simplificirano reciklažo lastnega zvoka iz preteklosti. V najboljšem primeru tako dobimo riffe, ki so pogojno »catchy« a predvidljivi, pri večini pa gre za očitno pomanjkanje kakršne koli inspiracije. Tehnična plat izvedbe se na trenutke zdi na ravni kakšnega drugorazrednega Electric Wizard tribute/cover banda, prepoznavno umazana produkcija pa obtiči na neki »polčisti« točki, ki nič ne prispeva k dvigu kakovosti albuma. Tudi besedila Electric Wizard sicer nikoli niso slovela po neizmerni originalnosti, toda tokrat so še za nekaj stopenj bolj neizvirna in bi jih verjetno lahko v nekaj sekundah skupaj spravil kakšen algoritem, ki bi črpal gradivo iz tekstov katerega koli »occult« rock ali metal banda. Tudi v pozitivni luči noben izmed komadov ne izstopa, vsi se zgubijo v (pod)povprečnosti albuma kot celote. Album bo tako mogoče začasno zadovoljil samo nekoga, ki še nikoli ni slišal nobene Electric Wizard izdaje oziroma katerega koli kvalitetnega (pod)žanrsko podobnega izdelka.

Če so bili Electric Wizard skoraj dvajset let eden izmed prvokategornikov stoner/(sludge)/doom metala, ki se je rad posluževal uporabe različnih izsekov iz pretežno B-filmov oziroma grozljivk, so se na Wizard Bloody Wizard v celoti prelevili v glasbeni ekvivalent B-filma. In to žal ne posebno dobrega. Se lahko »pravi« Electric Wizard še kdaj vrnejo? Žal se na tej točki to zdi malo verjeten scenarij.