Med albumoma Axioma Ethica Odini (2010) in RIITIIR (2012) so norveški kralji vikinškega progresivnega metala izdali dva EP-ja, ki sem ju takrat povsem spregledal. Razlog za to je po mojem v glavnem ta, da je bil RIITIIR po albumu Axioma Ethica Odini tako zelo hitro napovedan, da vmes sploh nisem predvideval še dodatnih izdaj. No, ko je končno tudi do mene prišla vest o teh dveh »polvečercih«, je njuna aktualnost zbledela, zanimanje zanju pa tudi povsem izginilo. Vsaj do letošnjega leta, ko je band napovedal izdajo obeh EP-jev na enem ploščku.
Upoštevajoč kronologijo se začne tale kompilacija z The Sleeping Gods. Na podlagi prvega komada zna poslušalec prehitro narobe sklepati o glasbeni vsebini dotičnega EP-ja, saj ta ni enostavno nadaljevanje sloga, začrtanega na predhodnem albumu. Uvodni komad Heimvegen bi človek lahko sicer brez težav uvrstil na že večkrat omenjeni Axioma Ethica Odini, a nadaljnji komadi so vse kaj drugega kot le »stran B« tega ploščka. Drugi Alu Misyrki je odlična mešanica starejših in bolj surovih Enslaved iz obdobja celovečerca Blodhemn, neposrednega motörheadovskega pristopa ter sodobne različice progresivnega viking metala. Nato sledi že kar drugo presenečenje, in sicer več kot šestminutni atmosferični industrial komad Synthesis. Sledi močno rokerski instrumental Nordlys z izredno mehkim in čistim zvokom, s čimer se ponovno vračamo v sodobni čas in prostor, v katerem band trenutno ustvarja in od katerega se z naslovnim The Sleeping Gods ponovno krepko oddaljimo. Slednji je namreč pravi folk/viking komad stare šole brez distorziranih kitar z enostavno melodijo in zborovskim petjem.
S Thorn oziroma s komadoma Disintegrator in Striker postanejo potem stvari spet bolj resne (beri: metalske). Ponovno se nahajamo med v uvodu omenjenima dolgometražcema, od teh pa se Thorn v glavnem razlikuje po svoji neposrednosti ali enostavnosti. Oba komada vsebujeta dosti manj prehodov in riffov, sta omejena in posledično dosti bolj monotona. Vendar za moje skromno uho nikakor ne dolgočasna (k temu dodobra pripomore avantgardni pristop v slogu Angst Skvadron), zato dvigneta skomine po poslušanju novodobnih Enslaved še za dodaten odtenek v primerjavi s celotno kompilacijo.
Priporočam vsem fanom, ki so do zdaj ti dve izdaji morda izpustili.