Entwine se na svojem petem studijskem izdelku oddaljujejo od tipičnega finskega gothic rocka/metala, ki je zaznamoval njihovo zgodnejše ustvarjanje in jih postavljal ob bok H.I.M. in ostale finske plejade.
Na eni strani so postali opazno bolj metalski, po drugi pa so v svojo glasbo vpeljali tudi več novodobnih, alternativnih rockersko metalskih elementov. Še vedno delajo zelo poslušljive, hitro obvladujoče skladbe s hitovskim potencialom, le da te ne zaznamuje več tako značilna finska melanholija kot energična spevnost. Skladbe izhajajo iz kitar, ki so tokrat zelo potisnjene v ospredje. Pogosto so kitare nižje uglašene, v nekaterih skladbah prevladujejo ostri riffi alternativne rockerske narave, ponekod pa še držijo tisti značilni gothic drive. Brez jasnih, krajših heavy solaž tudi ne gre. Klaviature ne igrajo več tako pomembne vloge, brez njih se seveda vseeno ne da predstavljati Entwine zvoka. Se pa dobro prilagajajo atmosferi in poteku skladb, s sintetiziranim zvokom pri udarnejših delih in klavirskim pri mirnejših. Ritem je večinoma precej »poskočen«, album je poln življenja, ki kar zakrije njegovo temačno plat. Zelo dobro pa se je v novo, raznoliko podobo banda vključil tudi vokalist Mika, čigar spekter je precej širši od gothic otožnosti.
Na Fatal Design so Entwine naredili pogumen korak stran iz tipičnih finskih gothic okvirjev in posneli svež, energičen dark metalski album. Lepo presenečenje.

Matjaž