Fates Warning je bend, ki poleg Queensryche in Dream Theater brez dvoma predstavlja vrh progresivnega metala v zadnjih 15 letih (seveda ne smem pozabiti Rush) in si je v očeh privržencev te zvrsti ustvaril kultni status. Čeprav že več let izdajajo odlične albume, nikoli niso dosegli komercialnega uspeha ostalih treh bendov. Tako pa bo najbrž ostalo tudi po izidu njihove nove, devete plošče z naslovom Disconnected.
Po njihovi zadnji plošči, A Pleasant Shade Of Grey, ki je bil do sedaj njihov ˝najmehkejši˝izdelek, so se tokrat zopet odločili za nekoliko trši, agresivnejši pristop, zvok pa v veliki meri spominja na predhodnika. Pomembno vlogo je zopet odigral bivši klaviaturist Dream Theater, Kevin Moore, ki je v svoje klasično igranje, ki smo ga bili vajeni pri Dreamih, vključil veliko modernih elementov. V vlogi pisca tekstov pa se je prvič preizkusil tudi pevec Ray Adler.
Na plošči je poleg uvodne in zaključne skladbe še pet skladb, prva od njih je One. Ta je na albumu najbolj udarna, gre zelo hitro v uho in ima poleg skladbe Through Different Eyes (Perfect Simetry), najbolj enostavno kompozicijo izmed vseh njihovih dosedanjih skladb. Naslednja je So, ki je edina bolj »dolgočasna«. V nasprotju z njo pa je Pieces of Me zelo zanimiva pesem. Ob hitrih, trdih kitarskih riffih in ritem mašini na trenutke zvenijo kot kaki nemški industrialci (Die Krupps, Rammstein), a je vseeno, zaradi kitar in predvsem refrena, odlična. Something from Nothing ima počasen, miren začetek, ki poustvari bolj depresivno ozračje iz albuma A Pleasant Shade Of Grey. Po petih minutah pa se razvije v pravo Fates Warning klasiko. To pa je brez dvoma tudi zadnja pesem, dobrih 16 minut dolga Still Remains. Po počasnem začetku sledi zelo dinamično nadaljevanje, ki ob odličnem sodelovanju vseh članov benda pripada glavnemu, kitaristu Jimu Matheosu, ki zaigra veliko odličnih riffov, še posebej pa zaradi zelo čutno odigranega sola proti koncu pesmi.
Fates Warning se tudi tokrat niso izneverili tradiciji, da nam z vsakim albumom pokažejo nekaj novega. Vidi se, da glasbo sprejemajo zelo na široko, da sledijo modernejšim trendom in da je v progresivnem metalu še veliko neodkritega. Nekaj tega pa lahko brez dvoma pričakujemo v njihovih naslednjih albumih.

Matjaž