Finski troli so letos izdali svoj šesti studijski izdelek, tretjega z vokalistom Mathiasom Lillmansom – Vrethom. Prihod Vretha v Finntroll je bila prelomnica, saj od tedaj svojim trolsko navihanim komadom dodajajo še kanček black metala in atmosferičnosti. Blodsvept prikazuje ravno to – trolsko melodičnost in navihanost s pridihom temnega gozda. Zasedba nadaljuje standard švedskih naslovov in besedil, če pogledamo njihove promo slike, ki so vedno sovpadale z albumom, pa so se tokrat prelevili v nekakšne steampunk/piratske trole. Ploščo z živalskim rjovenjem otvori naslovni komad Blodsvept, ki nakaže značilno finntrollsko melodiko, atmosferičnost in navihanost, ki se pretaka kot kri po žilah skozi celoten album. Tretja pesem albuma, Nät Jättar Marchera, z začetnimi ne ravno izvirnimi kitarskimi liniji nakaže korakanje velikanov (kar je tudi naslov komada), vendar pa se vse skupaj razvije v igranje klaviatur in kitare, ki ima v večini bolj vlogo spremljave. Značilnost celotne plate je namreč izstopanje klaviatur in harmonike ter le bežno občasno izstopanje kitare na ravno pravih mestih. Skorajda vsi instrumenti so podrejeni klaviaturam (in harmoniki), na katerih stojijo vsi komadi. Prvi zares atmosferičen komad na ploščku je Skövlarens Död, ki govori o smrti, zato so počasna melodika ter trdi in globoki ritmi še kako primerni. Skogsdotter (Hči gozdov), pri katerem se kitare nekoliko zrinejo v ospredje, je eden izmed bolj pozitivnih in energičnih na albumu. Za komad Häxbrygd so posneli videospot , v katerem nastopijo takšni, kot so se predstavili na promo slikah, pa tudi sama pesem zveni nekako mistično, futuristično in magično. Zadnji izdihljaji plošče so bandovi značilni komadi, ki zaključijo celoto, kot se spodobi. Šesti studijski izdelek prikaže kakovost zasedbe, ki stoji na Vrethu in kitaristu Skrymerju (ki je zopet poskrbel za naslovnico), zato mu dajte priložnost tudi tisti, ki sicer niste privrženci folk metala.