Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

7. 11. 2019
Insomnium - Heart Like a Grave
Century Media, 2019
Avtorica: Tina Urek

Finska. Sneg. Temačnost. Atmosferičnost. Depresija. Smrt. Le nekaj besed, ki mi pridejo na misel, ko zaslišim Insomnium. Melodična death metal zasedba, ki je na sceni že dobrih 20 let in je prepoznavna po svojih temačno otožnih melodijah in prav takšnih besedilih. Heart Like a Grave je njihov osmi izdelek, prvi s kitaristom Janijem Liimatainenom.


Under these cold northern stars,
Songs are filled with sorrow,
Brief is the time of summer winds,
Moon is sad as the night.


Na veselje mnogih rednih poslušalcev se Insomnium s ploščkom vračajo k svojim koreninam. Že besedilo uvodnega komada Wail of the North napove pesmi, polne bolečine in teme. Točno to, kar imamo mnogi pri Fincih najraje. Klasično počasen atmosferičen uvod z nasičenimi klaviaturami in počasen ter globok vokal napovesta album, ki smo ga čakali. Melodični death metal z neko lučko pozitivnih melodij, a vseeno ne tistih tipičnih veseljaških, finskih. Kljub vsemu pa že naslednji komad, ki so ga predhodno izdali kot single – Valediction – postreže z odličnimi clean vokali in spevno melodijo. Odlično razumljivo besedilo, ki kljub vsej depresiji in temačnosti išče nasmeh na obrazu. Klasičen Insomnium komad? Ja in ne. V vsakem primeru veš, da so to oni, je pa vseeno odraz razvoja in tiste bolj poslušljive melodičnosti, ki pritegne raznolike poslušalce.

Vsekakor pa je odlično to, da je produkcija ponovno izjemno kvalitetna, kar poskrbi za ravno pravo razmerje klaviatur in kitar ter se tako izogne nepotrebni nasičenosti. Če je Valediction klasičen Insomnium komad, je Neverlast klasičen »Jani Liimatainen« izdelek, natančneje eden izmed dveh, pod katerima se je kitarist podpisal kot soavtor. V daljnih časih, ko so Sonata Arctica pisali odlične komade in je pri njih še igral prej omenjeni kitarist, sem jim namenila kar nekaj časa. Zato tudi ni bilo nič čudnega, da sem si že pri prvem poslušanju komada – sploh pri tercah v kitarski solaži rekla: »Aha, evo, tukaj pa se vidi, da je Jani v bandu.«

Po dveh melodičnih pesmih pa je čas tudi za dolgo otožnost – skoraj devetminutni Pale Morning Star. Globoki toni, dvojna pedalka in tiste skoraj blackmetalske vibracije. Prav takšen je tudi vokal – veliko bolj kričeč in trpeč. Kitare poskrbijo za vedno potrebno melodičnost, ki me pelje nad nek gozd in jezera, na mrzlo finsko depresivno lepoto. Atmosferično temačnost nadaljuje And Bells They Toll. Počasna depresivna balada, polna trpljenja in smrti. To je to, kar si želimo od Insomnium.

Dodatno piko na i pa zame doda refren s clean vokali. Sledi mu The Offering, ki poskrbi za hitrejše ritme, a zasedba vseeno ostaja pri svojih klasičnih melodijah, ki so na tem albumu res odlično uporabljene. Dotičen komad me morda celo spominja na melodični death metal a la moderni Amon Amarth, pa tudi samo besedilo je dejanski klic po smrti in prenehanju trpljenja, ki na nek način v meni celo nariše padlega vikinga, viteza, borca na bojišču. Mute is my Sorrow, trpeč klic po edini izgubljeni ljubezni, a vseeno hitrejši komad, ki postreže z bolj toplimi riffi. Album se zaključi s tremi sedemminutnimi komadi, zadnji je instrumentalen.

Omembe vredno je dejstvo, da je povprečna dolžina komadov šest minut, saj so na albumu zgolj štirje pod omenjeno minutažo. Pa se ustavimo še pri zadnjih treh. Twilight Trails, še ena ljubezenska zgodba z grenkim koncem, katerih ima ta album kar nekaj. Prej omenjena pesem pa je vseeno ena izmed bolj simfoničnih in nasičenih. Tokrat je vokal na momente celo bolj v ozadju, kar doda odličen blackmetalski ton, na približno sredini pa počasen instrumentalen vložek obrne komad v počasno umirjajočo balado, polno odličnih melodij in kitarskih solaž.

Naslovni Heart Like a Grave ste seveda že lahko slišali, saj ga je skupina izdala kar nekaj časa pred izidom albuma. In to je bila tudi pravilna odločitev, ker gre res za pravo mojstrovino, s katero so sigurno pritegnili veliko poslušalcev. Počasno, mešanica cleana in growla, melodije, ki se ti usedejo v dušo. Odlično. Album zaključi instrumentalni Karelia, če pa boste kupili posebno edicijo ploščka, boste deležni še dveh, prav tako instrumentalnih skladb. Če povzamem, so se Insomnium s Heart Like a Grave vrnili na dobra stara pota trpljenja in atmosferične depresije, ki jo imam pri njih res rada. Za vse, ki vas bodo s tem albumom tudi prepričali, pa samo še opozorilo – zasedbo lahko v živo ujamete na letošnji ediciji Winter Days of Metal, natančneje v soboto, 30. novembra.

SORODNE VSEBINE:
22. 3. 2021Z novim singlom tudi Insomnium / Novice
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj