RECENZIJE

11. 8. 2014
Insomnium - Shadows of the Dying Sun
Century Media, 2014
Avtorica: Tina Urek

Insomnium so konec letošnje pomladi izdali šesti studijski album Shadows Of The Dying Sun. V podrobno poslušanje albuma sta me prepričali dve dejstvi: je prvi izdelek z novim kitaristom Markusom Vanhalo (Omnium Gatherum), album pa je dobil izjemno negativen odziv s strani tistih pravih, velikih poslušalcev zasedbe. Sveži kitarski veter je prinesel nekaj, kar je mnoge razjezilo – verjetno več kitarskih solaž, kot so jih ponujali vsi predhodni albumi skupaj. Pa tudi načela, ki se ga finski melodic death metal bandi kar dobro držijo, Insomnium niso pozabili. O čem govorim? O dolžini pesmi seveda. Najkrajši komad dobre tri minute, najdaljši slabih osem. Druga velika »novost« pa so clean vokali, ki jih slišimo v skoraj vsakem komadu.
Že sam intro oz. prvi komad The Primeval Dark daje občutek novega. Več melodičnosti, manj melanholije. Moj prvi krik ob poslušanju komada, ki je odmeval skozi celoten predvajalni čas: »Ej, pa to so Ensiferum!« Ensiferum s kančkom Amon Amarth. Morda se vam zdi ta pripomba sedaj prehuda, ampak vsi ti clean vokali, še posebej pri komadu While We Sleep (glej spodaj), so finski, so Ensiferum, so Omnium Gatherum. Podpora kitare in prehod v melodično ritmično borbenost. Tudi sami riffi so (vsaj zame) pri dotičnem komadu že slišani. Morda so Insomnium ponudili nekaj novega, a prav nič »novega«. Komad Revelation se začne s tipičnim akustičnim uvodom, ki se nato iz kitarskega napada razvije v simfoničnega ter se zopet umiri. Tudi pri tem komadu ne morem mimo opazke, da slišim ponekod Wintersun, nekje Ensiferum. Sicer pa kar se tiče komada, je odlično sestavljen, melodije so zelo poslušljive. Kitare so svoje delo opravile odlično, tudi vokal nič slabše. Za »popestritev« poskrbijo mnogi akustični deli, ki jim po navadi sledi kitarsko soliranje. To je sicer odlično in zelo ustrezno, verjamem pa, da se ga bo treba navaditi. Naslednji, temačneje obarvani komad je Black Heart Rebellion. Temačnost pa na žalost ni tista melanholično depresivna, ampak je ustvarjena z globokimi in trdimi riffi, ki smo jih (zopet) vajeni pri Omnium Gatherum, Ensiferum, Amon Amarth … Sedemminutni komad se drži začetne sestave komadov, z energičnostjo in vmesno akustično umiritvijo. Na žalost lahko že pri četrtem komadu rečem, da se komadi med sabo nič kaj preveč ne razlikujejo. Razlika je zgolj v tonski postavitvi riffov in melodij. Lose To Night je ena od počasnejših pesmi na albumu, ki se zopet drži temačnega. Vokal je tokrat bolj govorjen, refren pa odpet. Tako »govor« kot clean vokal ustvarita izjemno energijo, ki jo še dodatno dvigne kitarska solaža. Collapsing Words se vrne k tradicionalnemu melodičnemu death metalu in izpusti temačnost ter melanholijo. Kar ostane globokega in temačnega, je le vokal, inštrumentalije pa izpustijo vso svojo energičnost. Rezultat? Zopet nepričakovan, a zelo poslušljiv. Hitri bobni, hitri riffi, manj basa ter simfoničnosti. Pure melodic death brez cukranja. Sedmo mesto zaseda najdaljša stvaritev albuma. Nekaj povsem novega, nepričakovanega – The River. Počasno, a energično. Brutalno, a na trenutke melanholično. Slišano, pa vendar nekaj povsem novega. V osmih minutah Insomnium pokažejo čisto vse, kar je ta album. Vse novitete, vse tisto, kar so »obdržali«, in vse tisto, kar so »pobrali!« drugje. Kljub temu pa z eno besedo opisano: masterpiece. Prvi komad albuma, ki ga je zasedba predstavila javnosti, pa je Ephemeral, ki je že na samem začetku pustil mešane občutke. »To pa niso Insomnium!« in »Upam, da bo ostanek boljši.« – le dva od hitrih odzivov poslušalcev. Ephemeral se namreč zopet drži klasičnega melodic death metala. Simfoničnost sicer poskrbi za pravo atmosfero, vendar pa manjka tista tišina, melanholija. Zasedba je tako verjetno takoj želela vreči največjo bombo, da ne bi bil končni rezultat preveč šokanten. The Promethean Song so vsi označili za nekaj, kar še Insomnium nikoli niso naredili. Zame je sicer celoten album tak in me The Promethean Song še najbolj spominja na stare čase. Počasnost in celo kanček žalosti, za katero poskrbijo clean vokali, nas vrneta v preteklost. Res je, da vse skupaj bolj paše na kakšen melodeath/pagan metal plošček, pa vendar je del Shadows Of The Dying Sun in prav je tako. Na zadnjem mestu se zavrti še naslovni komad. Govorjenje prevzame mesto growla, inštrumentalije pa počasnost. Clean vokal se združi v masivnem refrenu, ki je skorajda že prenasičen. Sicer pa se dolgi komad vleče in vleče v depresiji, ki se proti koncu komada prelevi v simfonijo, ta pa se kmalu strne v tih zaključek. Ponovno nekaj za redne poslušalce.
Celotno gledano album ponuja ogromno. Ogromno slišanega in ogromno novega. Zasedba clean vokale odlično umesti v skoraj vsak komad, ravno tako kitarske solaže, ki so pravi balzam za dušo. Za te velike spremembe res mnogi krivijo novega kitarista, nekateri so zasedbo celo preimenovali v Omnium Insomnium. Kot poslušalki Omnium Gatherum, Ensiferum in mnogih drugih podobnih zasedb mi je Shadows Of The Dying Sun orgazmičen album, preimenovala pa jih ravno ne bom. Vem, da jim boste vsi redni poslušalci dali priložnost in album kar nekajkrat poslušali – verjemite, da vam bo ob vsakem poslušanju bolj všeč, kaj kmalu pa si bo prislužil mesto na vaši redni playlisti. Na moji si ga je prislužil že ob prvem poslušanju.


SORODNE VSEBINE:
4. 7. 2007Nocturnal Rites - The 8th Sin / Recenzije
9. 1. 2012Krisiun - The Great Execution / Recenzije
17. 7. 2002Dream Evil - DragonSlayer / Recenzije
21. 12. 2006Iced Earth - Alive In Athens DVD / Recenzije
24. 12. 2010Nightrage - Vengeance Descending / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
KONCERTI & FESTIVALI
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Pietra Sonica Fest #12
Osoppo (UD), Italija
7. 8. 2020
ODPOVEDANO! Sauzipf Rocks Festival 2020
Döbriach, Avstrija
7. 8. 2020
STREAM: European Metal Festival Alliance
8. 8. 2020
Morywa, Dickless Tracy
Letni vrt Gala hale, Metelkova, Ljubljana
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija