Poznate občutek, ko stopite v trgovino s CDji, brez določenega namena, potem pa nekaj enostavno skoči v vas, in morate to kupiti? No, natančno to se mi je zgodilo v petek, ko sem na polici zagledal limited verzijo nove plošče Železnih Devic. In kaj človek naredi po takšnem nakupu? Jasno, poslušat gre nove Iron Maiden!

Takoj lahko povem: stari mački ne razočarajo. Kot z vsako ploščo doslej nam ponudijo nekaj novega, tokrat pa so še posebej presenetili in posneli nekaj, kar verjetno nihče ni pričakoval. A Matter Of Life And Death je precej progresivno zastavljen, poudarek je na dolgih in kompleksnih skladbah (od desetih na plošči so le štiri krajše od sedmih minut), veliko je menjav ritma, vse je izpiljeno do najmanjše podrobnosti, material je izredno intenziven, morda prvič pa so ves svoj potencial naenkrat pokazali vsi trije kitaristi; priča smo res super kitarskim dvobojem in odličnim harmonijam. Poleg tega album živi od atmosfere, nemalo je kompozicijskih presenečenj, ki se jih odkriva še po mnogokratnih poslušanjih. Na albumu zasledimo duh zadnjih Dance Of Death ter Brave New World, seveda pa ne manjka klasičnega, epskega 80's Maiden feelinga. Pri vseh komadih razen direktne rockerske Different World smo priča počasnim uvodom, ki se slej ko prej razvijejo v klasične udarne Maiden pesmi. Na primer Lord Of Light, ki jo po nekaj minutah preseka fantastičen riff, ki poslušalca takoj spomni na zlato obdobje skupine v času plošče Piece Of Mind. Podobne prebliske dobivam tudi ob poslušanju odličnega zaključnega The Legacy, kjer me prvi vstop električne kitare takoj spomni na odlični komad Mother Russia z No Prayer For The Dying, nadaljevanje pa nas spomni na naslovni komad zadnje plošče. V bistvu se pri vsaki skladbi, The Reincarnation Of Benjamin Bregg, For The Greater Good Of God, These Colours Don't Run pojavijo podobne vzporednice. Baladna Out Of The Shadows pa ima v sebi nekaj Dickinsonovega solo feelinga. Pozna se, da jo je napisal on, predstavlja pa tudi vokalni vrhunec albuma. Dodaten plus plošče je tudi produkcija, saj jim je produkcijsko uspelo preseči vsa svoja zadnja dela; Kevin Shirley je dokončno pokazal, da je pravi mož za gumbe Device.

Iron Maiden so nas torej obdarili z albumom, ki bo fanom poleg Brave New World ponudil največ navdušenja po »Golden Years« obdobju. Up the Irons!