Det Hedenske Folk, kar po slovensko pomeni »pogansko ljudstvo«, je Tyr ustanovil konec leta 1993. Toda to ni taisti Tyr, ki je igral tudi pri Emperor, Koldbrann, Satyricon ali Vintersorg, temveč glasbenik in multiinstrumentalist, ki je leta 1988 poleg Abbatha in Demonaza ustanovil kultno norveško death metal zasedbo Old Funeral, katere član je kratek čas bil tudi Kristian Vikernes a.k.a. Varg Vikernes. Kako dolgo je bil Tyr član omenjene death metal zasedbe, ni točno znano, ve pa se, da mu je pri projektu Det Hedenske Folk na bobnih delal družbo Abbath, kar pa zaradi predhodnega sodelovanja ne preseneča preveč.

Medtem ko so Immortal leta 1995 že izdali svoj tretji in morebiti celo najslavnejši beli plošček Battles in the North, na katerem domuje nič manj poznan komad Blashyrkh (Mighty Ravendark), se je Tyr v taistem letu odločil za izdajo demo posnetka z vsega skupaj tremi komadi. Tega je imensko po eni strani naslonil na vedno bolj prepoznavno znamko in rastoč izvozni izdelek norveške glasbene industrije »True Norwegian Black Metal«, med drugim pa je tudi vsebinsko nakazal, kam pes taco moli, in sicer na sever, sneg in mraz. Sredi 90. let prejšnjega stoletja in še kakšnih deset let kasneje so glasbeni entuziasti z navdušenjem sprejeli vse, kar je dišalo po norveškem black metalu, zato takšen tržni prijem ne preseneti. Kakor tudi ne preseneti, da je očitno Tyr želel za promocijo lastnega projekta izkoristiti Abbathovo prepoznavnost, pa čeprav je ta samo kot session član za to skrbel iz ozadja z bobnarskega stolčka. Zadnjo pikico na i pa je Tyr postavil z izborom studia, v katerem so recenzirani trije komadi ugledali luč sveta. Vsi poznavalci si že lahko mislite, da je bil to Grieghallen Lydstudio, kjer je producent in snemalni inženir Eirik Hundvin »Pytten« posnel albume številnih kultnih bandov, kot so Aeternus, Borknagar, Burzum, Enslaved, Emperor, Gorgoroth, Immortal, Mayhem, Taake ...

In leta 1995 tudi demo True Northern, takrat še povsem neznanega one-man black metal projekta Det Hedenske Folk. Toda vse opisano očitno ni bilo dovolj, da bi ta projekt dejansko zaživel tudi kot pravi band oziroma proizvedel še kaj več materiala. Demo posnetek True Northern je z istimi tremi komadi kasneje še v dvakrat spremenjeni zunanji podobi krasil police specializiranih glasbenih trgovin, in sicer prvič leta 1997 kot split z Abyssic Hate z naslovom United by Heathen Blood in drugič leta 2000 ponovno kot samostojni izdelek, kot samonaslovljen EP Det Hedenske Folk, toda kaj več avtorskega gradiva Tyr nikoli ni ponudil. Morebiti pa so predstavljala vsa omenjena bleščeča imena norveške black metal scene enostavno preveliko konkurenco, zaradi česar projektu Det Hedenske Folk nikoli ni resnično uspelo stopiti iz sence podzemlja v luč komercialne uspešnosti.
Ali pa Tyr enostavno ni imel takšnih ambicij. Ne glede na razlog o kratkoživosti projekta bi temu zaradi kakovostne vsebine lahko pripisal klišejsko divje rockersko življenje, ki se marsikdaj po strmem vzponu prehitro konča. Vse tri komade True Northern namreč prevevajo neka surovost in animaličnost na eni ter melodičnost in atmosferičnost na drugi strani. Vsi trije komadi se skoraj ves čas gibljejo v najvišji prestavi dvojnega bas bobna, zvok je garažno popačen, čeprav neravno grdo umazan. Namerno je uporabljen dodaten kitarski efekt, ki poskrbi za nenehno »šumenje« iz ozadja, medtem ko glavne kitarske linije proizvajajo en nalezljiv riff za drugim. V nasprotju s pričakovanji bas kitara nikakor ni potisnjena v neslišno ali nezaznavno ozadje, temveč je ob ustrezni jakosti zvoka slišna povsem brez težav. Na podlagi tega je celotnemu ploščku dodan zelo všečen ritem, dodatni groove, ki ob že tako ali tako polnem zvoku v tej zvezi zapolni še zadnjo prazno luknjico.

Čeprav je True Northern s svojimi slabimi 12 minutami dolžine izredno kratek primerek norveškega black metala, posnetek to okoliščino nadoknadi z intenzivnostjo, ki pa na drugi strani poslušalca ne izmuči, saj – kot že rečeno – zaradi nalezljivosti riffov steče po ušesnih kanalih kot hladno pivo na vroč poletni dan. Ali bi moral reči vroč šnops na mrzel zimski dan?
Ne glede na izbor najljubše pijače boste kot ljubitelj black metala tudi sami hitro ugotovili, da je True Northern dejansko pravi dragulj črne kovine, ki poseduje ves potencial, da bi med drugim valom black metala lahko pomagal pisati glavna poglavja njegove zgodovine.

Namesto tega pa je imela usoda s tem projektom drugačne načrte in mu je posledično v tej zgodbi, ki jo omenjeni bandi pišejo še danes, po mojem mnenju povsem neupravičeno namenila samo opombo ob strani.