Laceration je one man brutal death metal band, ki prihaja iz Škotske. Sicer ni točno znano, kdaj je Hamish Maguire v življenje poklical svoj izredno brutalni projekt, vendar če se orientiramo po letnicah njegovih izdaj, obstaja že dobri dve leti. Leta 2010 je Laceration izdal prvi studijski izdelek, EP z naslovom Condemned To Torture. Leto dni kasneje je sledila izdaja demo posnetkov z enostavnim naslovom Promo 2011. Na Tortured Inauguration pa sedaj najdemo oboje. Promo 2011 v celoti, nato sledita dve pesmi s Condemned To Torture (manjka Bruised, Battered, Butfucked, medtem ko je pesem Human Tikka Masala že zastopana na demu) ter še trije posnetki v živo. Vsega skupaj torej osem pesmi s skupno minutažo 23 minut in 59 sekund.
Skromna minutaža za death metal sploh ni tako skromna, posnetke odlikuje dober zvok, le za posnetke v živo se pozna, da niso bili posneti s profesionalno opremo. Vendar tudi to ne moti, saj je Laceration sinonim za umazan, bolan, hiter in brutalen death metal, ki z izpiljenim zvokom sploh ne bi prišel do pravega izraza. V slogu dobrih starih Cannibal Corpse, ki so jih (in jih deloma še danes) odlikovali brutalen zvok, našopane kitare in ubijalski riffi, tudi Laceration udarja močno in »catchy«. V bistvu je za Laceration na trenutke značilen še nekoliko bolj znižan ton kitar, tako da se približuje zvoku bas kitare. V primerjavi z Američani pa se jim Laceration na Tortured Inauguration še najbolj približa s kitarskimi linijami, ki pa se jih niti današnji »Cannibali« ne bi sramovali, medtem ko je Maguire po mojem mnenju najbolj močan vokalno. To sedaj ne pomeni kritike njegovega igranja instrumentov ali pisanja glasbe, temveč zgolj pohvalo deathmetalskemu vokalu, ki ne potrebuje odvečnega kričanja ali nenehnih pig screamov, da deluje barvno in ritemsko zanimivo. Maguire namreč svoj growl brez težav prilagaja hitrosti oziroma počasnosti glasbe, zlahka odkruli tako hitre kot tudi počasne dele, kar pa na podlagi njegovega naravnega glasu, ki na posnetkih v živo nekoliko spominja na Homerja Simpsona, nikoli ne bi sklepal.
Od pesmi bi morda izpostavil Human Tikka Masala, ki sama po sebi ni nič blazno posebnega, saj predstavlja neko solidno povprečje recenzirane izdaje. Vendar ker se pesem na Tortured Inauguration nahaja dvakrat, v predelani studijski in različici v živo, ima zagotovo določen pomen za avtorja. Predvidevam, da zaradi besedila, saj Maguire pesem napove takole: »About eating people.« Mene sicer nekoliko bolj nagovarja komad Condemned To Torture, ki se prične s slavnimi besedami: »I wanna play a game!« iz filma Žaga. Ta pesem namreč pušča upanje, da bo takšnih in drugačnih filmskih izsekov, po katerih so sicer še najbolj znani ameriški Mortician, na prihajajočem albumu, ki je napovedan za letošnje leto, še več. Skratka, Tortured Inauguration nudi zelo dober vpogled v glasbo Laceration in, v kolikor bo skupina sledila naravnemu razvoju, se ni treba bati, da bi prvi studijski album postal razočaranje.