Od (odličnega) prvenca nizozemskih brutalnežev Legion Of The Damned je minilo komajda eno leto in zato niti najmanj ne preseneča dejstvo, da je njihov drugi album, Sons Of The Jackal, praktično Malevolent Rapture part 2.
O kakršnemkoli napredku glede na prvenec bi bilo tu odveč govoriti. Pristop in zvok sta ostala ista, kar je garancija za vse, ki jim je bil prvenec po godu, da bo tu enako. Legion Of The Damned se še vedno uvrščajo na vrh »headbanging materiala«, saj so ostali enako brutalni, neposredni in zanimivi kot so bili pred letom dni, čeprav na nekoliko nižjem nivoju kot na Malevolent Rapture. Večina materiala bi namreč na prejšnjem albumu kotirala med slabše komade, medtem ko so resnično ubijalski komadi kot sta bila Into The Eyes Of The Storm ali pa Killing For Recreation, tu popolnoma izostali. Kljub temu Sons Of The Jackal ostaja album, ki s svojo ostrino in intenzivnostjo zbrca večino ostalega z današnje thrash metal scene, ter hkrati album, s katerim so si Legion Of The Damned dodobra izoblikovali svoj lasten, prepoznaven slog. Skratka, priporočljiv album za vse Malevolent Rapture fane (ostali si najprej poslušajte slednjega), upam pa tudi, da si bodo Legion Of The Damned za izdelek številka tri vzeli nekoliko več časa kot za tega.

Boštjan