Šaleški študentski klub je v sodelovanju z društvom Železni aktivizem izdal kompilacijo metal izvajalcev iz Šaleške doline. Za razliko od predhodnih treh kompilacij z imenom Lignit je četrta v vrsti kompilacij lokalnih alternativnih skupin tokrat žanrsko bolj specifična. Na njej se je znašlo 13 komadov 13 različnih izvajalcev:

1. Cordura – Insomnia and Dispair
2. Kaoz – Bangin' Headz
3. Decage – Bending Time
4. Inmate – Anarthas
5. Something Small – Šlager
6. Tim Draksler Project – Back to the Roots
7. Britof – Ouroboros
8. Dickless Tracy – Faydark Forrest
9. Carnifliate – Compel Insemenation
10. Kholn – Genocide
11. Marax – The Reliquishment of Existance
12. Snøgg – Bogdan Voda
13. Cvinger – Embodied in Incense

Kompilacija ponuja z vso svojo raznolikostjo metala dober vpogled v to, kaj določen band ponuja oziroma katero vrsto metala predstavlja. Za dotično kompilacijo so bandi izbrali tako predhodno že izdane komade kot tudi komade, ki luč tega sveta pred tem še niso ugledali. Takšen primer so thrasherji Kaoz s komadom Bangin' Headz:


Metal 4 Lignit torej ponuja konkretno dozo metala, pri čemer žanrsko ponuja tako rekoč vse, kar premore svetovna metal scena. V tem oziru zna biti Metal 4 Lignit progresiven in eksperimentalen (Cordura, Tim Draksler Project), melodičen (Inmate) in brutalen (Carnifliate), punkish in groovy (Britof). Mešano na žaru torej, kar bo nagovorilo bolj ali manj samo tiste, ki tudi svoj metal konzumirajo na ta način.

Pravo dodano vrednost zagotovo predstavljajo komadi, ki jih sicer na takšnem ali drugačnem nosilcu zvoka še nismo zasledili. S tega vidika so me zagotovo pozitivno nagovorili Dickless Tracy, Carnifliate, Kholn in Snøgg – bandi, ki jim tudi sicer osebno sledim in zmeraj znova rad prisluhnem kakšnemu njihovemu novemu komadu.
Od navedenega kvarteta me je najbolj navdušil, dejansko skorajda dobesedno odpihnil že pri prvem poslušanju, Bogdan Voda od Snøgg. Gre za odlično kombinacijo speed metal riffanja, black metala in eksperimentiranja, ki smo ga vajeni od tega dvojca. Zaradi prvih dveh komponent deluje tudi osrednje eksperimentiranje dosti lažje prebavljivo, tako da skorajda 7-minutni komad vedno znova mine povsem prehitro.

Podobno izkušnjo sem si nadejal od komadov iz hiše Marax in Cvinger, ob katerih sem doživel hladen tuš, ker sta se obe zasedbi kljub snemanju novega albuma odločili za objavo že izdanih komadov. Mislim pa, da je na tem mestu že jasno, da sem in da še zmeraj bolj uživam v drugi polovici te izdaje, ki ponuja ekstremnejšo obliko metala, medtem ko si rad zavrtim tudi prvo polovico, saj sem končno bil »prisiljen«, da sem prisluhnil bandom, za katere si predhodno nikoli nisem vzel časa. Priporočam.