Dust je prvenec banda Mourning Beloveth, katerega so v samoizdaji izdali leta 2001, leto kasneje pa ga je, ker imamo vsekakor opravka s kvalitetnim materialom in bandom s potencialom, ponatisnila založba Sentinel Records.
Na Dust slišite doom, pravi jebeni doom, katerega marsikdo pogreša od takrat, ko je Paradise Lost navdušila elektronika in ko je Aaron Stainthope (My Dying Bride) začel peti s čistim vokalom. Mourning Beloveth se torej zgledujejo po začetnih obdobjih svojih britanskih rojakov, mojstrov dooma, v njih pa se čuti tudi kaj bolj klasičnega, recimo Solitude Aeturnus. Tudi vez med Mourning Beloveth in death metalom ni popolnoma pretrgana. So daleč od kakršnegakoli klona, njihov doom se zdi iskren, izviren, iz njih samih.
Težki in počasni (huh, normalno) riffi so v popolnem sožitju z melodičnejšimi deli, do konca pa prepriča kombinacija globokega in čistega vokala, iz katerega kar žari melanholičnost in depresija. Klaviatur ne boste slišali, v pravem doomu nimajo kaj iskati, odlično jih nadomesti druga kitara.
P.S.: Ponatis vsebuje 2 bonus komada, enega iz prihajajočega albuma The Sullen Suleus ter enega iz dema Autumnal. Brez pomislekov si upam tale album priporočiti vsem temačnim doomerskim dušam!

Matija