Ali 13 iz naslova predstavlja vraževerje ali so Overkill prešteli svoje dosedanje studijske albume? Druga izbira bo kar resnična, poleg štetja pa so Overkill naredili tudi tisto, kar je zadnja leta vse stare, velike thrash bande spet naredilo močne – dokončno združili tradicijo z novimi idejami, kar je bilo glede na nakazovanje predhodnika Bloodletting tudi pri njih zgolj vpašanje časa.
Killbox 13 tako prinaša tipične Overkill prijeme v obliki z občutkom in neprisiljeno narejenih komadov srednjega tempa, katerim poudarki na nižjih tonih in vdihnejo ostrino in agresijo. Album je tako v celoti pravi Overkill izdelek, ki sodi med najboljša dela tega, vsaj kar se thrasha tiče, glavnega banda iz New Yorka. Tako ne gre brez Blitzovega jezno kričečega vokala, D.D.-jevih podarjenih bass linij (čeprav so na kakšni plošči že bile mnogo bolj v ospredju), kompaktnega bobnanja in tokrat tudi igranja dveh kitaristov. Zanimivo, bolj gre album proti koncu, bolj prihajajo v ospredje stari Overkill vplivi.
Killbox 13 je močan in kvalitetno dodelan album. Prava stvar in hudo priporočljiva zadeva za Overkill in thrash fane.

Matija