Priznati moram, da so Američani Powers Court eden najbolj nenavadnih in nekonvencionalnih bandov, kar sem jih kdaj slišal. Njihova glasba je kombinacija vseh mogočih vplivov in skoraj nemogoče jo je uvrstiti kamorkoli.
Riffi so pod očitnim vplivom thrasha (Anthrax, Suicidal Tendencies) in heavy metala (Iron Maiden) osemdesetih, vokal je nekakšna ženska mešanica King Diamonda, Ozzya in na trenutke celo Rush in Queensryche, močno v ospredju pa so tudi bobni in bas. Glasba je agresivna, a nekako ne najbolj kompaktna. Na trenutke se zdi, da zlasti vokal in bobni nekako ne pašejo najbolje k tovrstni glasbi, Powers Court pa tudi pretiravajo s prepogostimi menjavami ritma.
Produkcija sicer ni slaba, a surove kitare in nekoliko plehnati bobni so preveč v ospredju, kar ob že tako ali tako ne preveč raznolikih komadih povzroči še dodaten občutek enoličnosti. Kakšen izstopajoč komad je zato kar težko najti, morda še najbolj dodelano delujeta Kingdom Falls, ki spominja na zelo zgodnje Queensryche in priestovska Cold Day In Hell.
Čeprav glasba ni slaba, je potrebno biti ob poslušanju zelo zbran – ob površnem poslušanju gre namreč kar nekoliko na živce. Dokaj zanimiv album, ki pa bo zagotovo ostal v podzemlju.

Matija G.