Čeprav smo že zakoračili v leto 2014, se mi zdi vseeno pomembno, da vam predstavim še en lanski album, za katerega bi bila velika škoda, če bi neopažen utonil v pozabo. To je Virgin Sails, izdelek, s katerim čudaški ameriški častilci hudiča Satan's Host nadaljujejo svoj dolgoletni križarski pohod. Po vrnitvi starega kapitana Harryja Conklina iz skupine Jag Panzer pred tremi leti je njihova barka dobila odlično vodstvo ter nov zagon. To je dokazal come-back album By the Hands of the Devil iz leta 2011 ter kompilacija Celebration for the Love of Satan, s katerima so definirali povsem samosvojo pot. Mešanje black metal elementov s power in heavy metalom je bila vsekakor tvegana poteza, še posebno, če dodamo pretirana in že kar osladno-humorna satanistična besedila. A presenetljivo je skupini uspelo z domišljeno kompozicijo vse to povezati v zabavne in udarne himne, ki so se ponašale z nenormalno mogočnim, skorajda operno zvenečim čistim petjem omenjenega vokalista. Pa poglejmo, v kakšne vode so Satan's Host tokrat zapluli.
Vsi elementi, ki so naredili predhodnik za nekaj edinstvenega, so še vedno tu: od vrhunskih vokalov, dinamičnih in udarnih skladb ter hudičevo nalezljivih spevnih refrenov. Zaznati je še nekoliko ambicioznejša zasnova posameznih pesmi. Tokrat so zastavljene nekoliko bolj epsko in skoraj po vzorcu dobrega literarnega dela: z uvodom, zapletom, vrhom (refren), sledi še en zaplet ali pa dva, ponovi vrh, razplet. Vsak od teh delov je večinoma v povsem svojem slogu, tempu in ritmu. Pri teh prehodih se izkaže prednost omenjenega kombiniranja različnih žanrov metala. Glavna panoga je seveda heavy metal, ki občasno prikliče asociacije na Manilla Road, vendar pa lahko zapade v doom ritme v stilu Candlemass (naslovni komad), mestoma pa podivja v bolj ekstremne vode in zabobni v kanonadi blast-beatov ter zarenči s tremolo rifi. Skladbe so polne raznoraznih glasbenih hakeljcev, ki vam bodo dodobra razcefrali ušesa.
Čeprav sem že vsaj enkrat povedal, so vokali resnično briljantni in poskrbijo, da si bo vsakdo še dolgo zapomnil in popeval refrene pesmi, prav tako pa globoko v podzavest vtisnil domiselne cvetke, ki jih Satan's Host sadijo v besedila. Med boljšimi naj omenim verze: »I'm your beast, I now feast on mindless flock of sheep« iz Vaporous of the Blood, » I came not to send peace, but a sword to slay men« iz Cor Maleficus, in besedno zvezo »unholy kraken« iz Virgin Sails. Če vam vsaj kakšen od teh ne prikliče zlohotnega nasmeška na ustnice, potem se cvrite v najbolj odurni McDonaldsovi fritezi!
Tako po kvaliteti kot po stilu lahko Satan's Host postavimo ob bok britanskim Hell. Čeprav gre za dve povsem svojevrstni entiteti, lahko domnevamo, da se bodo dopadli približno istemu krogu poslušalcev. Morda preveč satanistični za običajne heavy metalce in premalo »trve« za ortodoksne black metal entuziaste. Ampak zato neizmerno zabavni. Zato le razprite jadra, odčepite steklenico ruma ter se podajte na plovbo po razburkanih vodah pričujočega albuma.