RECENZIJE

14. 3. 2017
Sepultura - Machine Messiah
Nuclear Blast, 2017

Ko pridemo do bandov, ki živijo na račun stare slave, nikakor ne moremo mimo Sepulture, pravzaprav bi lahko celo rekli, da ti kar poosebljajo ta pojem. Paulo Jr. in Andreas Kisser sta pri molzenju nekdaj slavnega imena šla tako daleč, da jih danes le še redko kdo jemlje resno, izdaje z njihovim podpisom pa že dolgo več ne vzbujajo skomin po nečem dobrem, temveč so avtomatično ožigosane z negativnim prizvokom.
Najslabša stvar na Machine Messiah je ta, da je izdan pod imenom Sepultura, a tokrat ne toliko zaradi skrunitve nekdaj legendarnega imena (jasno, tudi to, če hočete dotično povezati s kreacijami tipa From the Past Comes the Storms), ampak bolj v smislu tega, da album sam po sebi sploh ni slab in si nikakor ne zasluži negativnih predsodkov, ki jih dandanes dobimo skupaj v paketu s Sepulturo. Tudi tu je sicer nekaj fillerjev, kakršnih smo od njih vajeni v zadnjih dvajsetih letih, najdemo jih denimo tedaj, ko preigravajo dolgočasne groovy ritme (prva polovica komada Resistant Parasites, Cyber God), ali pa nekaj takega kot thrash metal na prvo žogo (I am the Enemy), sicer pa je album lepo komponiran in neverjetno razgiban. V tri četrt ure se tu rolajo soliden groove, ki vleče na obdobje Roots, a ozaljšan z orientalskimi vplivi (Phantom Self), zadnji album Grip Inc. (Alethea), pompoznost zaključnega obdobja Celtic Frost (Sworn Oath, druga polovica Resistant Parasites), Forbidden iz sredine devetdesetih (Vandals Nest), vrhunec albuma pa definitivno predstavlja naravnost odličen instrumental Iceberg Dances, ki zveni tako, kot da bi ga izvajali Rush izpred petintridesetih let – z Jonom Lordom! Ta komad zveni tako dobro tudi zaradi tega, ker se izogne eni izmed najšibkejših točk albuma, monotonemu metalkorovskemu vokalu Derricka Greena.
O kakršnem koli povratku h koreninam – pa čeprav naslovnica nemalo spominja na Arise – nima smisla govoriti, saj ima današnja Sepultura s tisto staro le malo skupnih točk in bo ugajala povsem drugačnemu občinstvu. Vsekakor pa je lepo po dolgem času pod tem imenom ponovno slišati album, ki je dovolj zanimiv, da si ga brez težav zavrtimo znova in znova.

SORODNE VSEBINE:
1. 12. 2010Sepultura / Novice
28. 4. 2020Sepultura - Quadra / Recenzije
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
7. 8. 2020
Iz ropotarnice: Demon - Breakout
Recenzija
5. 8. 2020
Iritator - Drek!
Recenzija
3. 8. 2020
Taake / Deathcult - Jaertegn (split)
Recenzija
31. 7. 2020
Snøgg - Ritual of the Sun
Recenzija
29. 7. 2020
Children Of Bodom - Hexed
Recenzija
27. 7. 2020
Chaos Over Cosmos - The Ultimate Multiverse
Recenzija
20. 7. 2020
Living Gate - Deathlust (EP)
Recenzija
17. 7. 2020
Tristwood - Blackcrowned Majesty
KONCERTI & FESTIVALI
10. 8. 2020
ODPOVEDANO! Gold, Rosalie Cunningham
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
12. 8. 2020
ODPOVEDANO! Summer Breeze Open Air 2020
Dinkelsbühl, Nemčija
14. 8. 2020
Trnovfest: Motörheadriders
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
19. 8. 2020
Trnovfest: Tomcat
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana
28. 8. 2020
Breka Fest XIII
Srednja Bistrica, Črenšovci, Prekmurje
28. 8. 2020
Trnovfest: Armaroth, Carnifliate
Center Slovanskih Kultur France Prešeren, Ljubljana