Savages je deveti studijski izdelek brazilsko-ameriškega benda Soulfly, ki ga poleg veterana metal scene, Maxa Cavalere, sestavljajo še spretni kitarist Marc Rizzo, prav tako odličen basist Tony Campos in po novem tudi Maxov sin, Zyon Cavalera, ki je nadomestil Davida Kinkada na bobnarskem stolčku. Album Savages je izšel razmeroma hitro po svojem genialnem predhodniku Enslaved iz leta 2012. Verjetno je bil zaradi te posebnosti marsikateri oboževalec Soulfly zaskrbljen glede njegove kvalitete. Takšni in drugačni dvomi so bili upravičeni, kar pa ne pomeni, da album ni kvaliteten, ali da zveni slabo. Album ima tipičen Soulfly zvok, ki ne odstopa od svojega groove bistva in je v svoji osnovi precej zanimiv, vendar ni nadpovprečen. Nekje po četrtem komadu postane dolgočasen, kar traja vse do komada K.C.S., ki ponovno vzbudi pozornost.
Savages vključuje deset novih skladb, Bloodshed pa je prva na lestvici – tukaj lahko slišimo Maxovega sina Igorja Cavalero na back vokalih. Uvodni sledi udarnejša in precej hitrejša, death metalsko obarvana skladba Cannibal Holocaust. Takšnih komadov bi bilo lahko več, saj bi se album iz povprečja dvignil v nepopisno norišnico. Po lepem prehodu sledi pester in svež komad Fallen, ki je bolj groove in v njem na vokalih sodeluje Jamie Hanks iz benda I Declare War. Naslednji je Ayatollah Of Rock'n'Rolla, ki je tako kakor naslov tudi vsebinsko zanimiv komad. Tukaj dodatno popestritev ponudi vokal Neila Fallona iz ameriške zasedbe Clutch. Sledijo skladbe Master of Savagery, Spiral in This Is Violence, ki so si med seboj precej podobne in ne pritegnejo pozornosti. Kot sem že prej omenila, pozornost nazaj prebudi skladba K.C.S., kjer sodeluje Mitch Harris iz Napalm Death. Značilno za Soulfly je tokrat v brazilski portugalščini napisan komad El Comegente – tukaj svoj vokal prispeva basist Tony Campos, ki je skupaj z Maxom napisal besedilo. Savages se nato lepo zaključi s hitrim in jeznim Soulfliction.
Vsebinsko je novi album skupine Soulfly zelo podoben njegovi platnici – je simpatičen, ampak mu manjka agresivnost, ki je značilna za band. Če bi tokrat Max & Co. sledili strukturi komada Cannibal Holocaust, bi album zvenel točno tako, kot se za ime Savages spodobi. Je pa zaradi določenih skladb in gostovanj v njem prijetna popestritev diskografije Soulfly.