RECENZIJE

14. 2. 2017
Teleport - Ascendance (EP)
samozaložba, 2016

Po skorajda sedmih letih obstoja, treh demo posnetkih in prvem EP-ju, sem končno na zgoščenki spoznal ljubljansko progresivno thrash metal zasedbo Teleport. Njihov drugi in tretji demo, Galactic Usurper in Stellar Damnation, sta ob izidu navdušila tako oba novinarska kolega kot tudi širšo metalsko populacijo na slovenskih tleh – kako je s tem onkraj naših meja, ne vem. Navdušeno pričevanje nad aktualnim izdelkom pa je bil zame odločilen razlog, da sem še sam posegel po polvečercu.
Pred poslušanjem sem se seveda s pomočjo različnih kritik predhodnih izdelkov poučil o tem, kakšen thrash metal Teleport sploh preigravajo. Med tem »izobraževanjem« sem vedno znova naletel na primerjave z Voivod in Vektor, obe imeni pa sta bili dalje povezani s t.i. sci- fi thrash metalom. Ker imam zaradi raziskovanja predvsem blackmetalskih voda denimo drugačne predstave o tem, kako zvenijo vesoljske melodije, težko potrdim ali zavrnem, ali se Ljubljančani še zmeraj gibljejo v istih žanrskih krogih, toda vsaj kitarski aranžmaji komada Artificial Divination mi dajo slutiti, kaj so imeli v mislih drugi avtorji. In ko dotični komad navrže še z bolj melodično solažo, ki se le malo kasneje zaplete z disonančnimi ritmi, pa mislim, da smo dejansko tam, sredi vesolja.
Toda, dragi bralci, naj vas ne spreleti srh ob omembi melodike, saj je ta povsem kaj drugega kot tista, ki smo jo danes vajeni od drugi bandov, ki s pomočjo heavy metal melodike zvenijo mehkejši in posledično privlačnejši za širši krog poslušalstva. Teleport kljub čistemu zvoku še zmeraj zvenijo starošolsko udarno, pravo mero agresije pa na ogenj thrash metal galopiranja prilije vokalist Jan, ki mestoma zveni bolj thrashersko rezko, drugod pa bolj blackish kričeče. Dobro mešanico obeh slogov petja ponuja komad Realm of Solar Darkness, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše na ploščku.
A to še zmeraj ni vse. Kot ljubitelja black metala me ne navdušuje le opisan vokal, temveč tudi sodobni mayhemski disharmoničen slog, ki najbolj izstopa med komadom The Monolith. Pri tem imam v mislih zgolj primerjavo za lažjo predstavo o glasbi, medtem ko bo morda nekdo drug z drugačnimi izkušnjami slišal kateri drug band. Če ste torej bili do zdaj nad bandom navdušeni, mnenja po poslušanju Ascendance zagotovo ne boste spreminjali.

SORODNE VSEBINE:
7. 4. 2017Teleport / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
18. 2. 2019
1914 - The Blind Leading the Blind
Recenzija
15. 2. 2019
Inmate - Anarthas
Recenzija
13. 2. 2019
Degress - Imperfect Hell
Recenzija
7. 2. 2019
SkyEye - Digital God
Recenzija
5. 2. 2019
Marax - Dance Within the Flames of Burning Fire (EP)
Recenzija
25. 1. 2019
Glista - Death Machinery
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
Recenzija
19. 12. 2018
Anaal Nathrakh - A New Kind Of Horror
KONCERTI & FESTIVALI
19. 2. 2019
Project for Bastards, Sedmina, Facial Tissue Dispenser
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
21. 2. 2019
KoD: Morywa, Maskardh, Morost
Orto Bar, Ljubljana
22. 2. 2019
Alter za Matjaža: Tomato Punx, Britof, Underpodngrabn, Beerfits, Jut
Špajz, Slovenj Gradec
23. 2. 2019
Obscura, Fallujah, Allegaeon, First Fragment
Rockhouse, Salzburg, Avstrija
23. 2. 2019
Carnival of Death Metal Fest: Ater Era, Ursus' Escape, Dark Pools
El Covo de Jameson, Trst, Italija
23. 2. 2019
SkyEye
Mladinski center Brežice