RECENZIJE

14. 2. 2017
Teleport - Ascendance (EP)
samozaložba, 2016

Po skorajda sedmih letih obstoja, treh demo posnetkih in prvem EP-ju, sem končno na zgoščenki spoznal ljubljansko progresivno thrash metal zasedbo Teleport. Njihov drugi in tretji demo, Galactic Usurper in Stellar Damnation, sta ob izidu navdušila tako oba novinarska kolega kot tudi širšo metalsko populacijo na slovenskih tleh – kako je s tem onkraj naših meja, ne vem. Navdušeno pričevanje nad aktualnim izdelkom pa je bil zame odločilen razlog, da sem še sam posegel po polvečercu.
Pred poslušanjem sem se seveda s pomočjo različnih kritik predhodnih izdelkov poučil o tem, kakšen thrash metal Teleport sploh preigravajo. Med tem »izobraževanjem« sem vedno znova naletel na primerjave z Voivod in Vektor, obe imeni pa sta bili dalje povezani s t.i. sci- fi thrash metalom. Ker imam zaradi raziskovanja predvsem blackmetalskih voda denimo drugačne predstave o tem, kako zvenijo vesoljske melodije, težko potrdim ali zavrnem, ali se Ljubljančani še zmeraj gibljejo v istih žanrskih krogih, toda vsaj kitarski aranžmaji komada Artificial Divination mi dajo slutiti, kaj so imeli v mislih drugi avtorji. In ko dotični komad navrže še z bolj melodično solažo, ki se le malo kasneje zaplete z disonančnimi ritmi, pa mislim, da smo dejansko tam, sredi vesolja.
Toda, dragi bralci, naj vas ne spreleti srh ob omembi melodike, saj je ta povsem kaj drugega kot tista, ki smo jo danes vajeni od drugi bandov, ki s pomočjo heavy metal melodike zvenijo mehkejši in posledično privlačnejši za širši krog poslušalstva. Teleport kljub čistemu zvoku še zmeraj zvenijo starošolsko udarno, pravo mero agresije pa na ogenj thrash metal galopiranja prilije vokalist Jan, ki mestoma zveni bolj thrashersko rezko, drugod pa bolj blackish kričeče. Dobro mešanico obeh slogov petja ponuja komad Realm of Solar Darkness, ki ga mnogi uvrščajo med najboljše na ploščku.
A to še zmeraj ni vse. Kot ljubitelja black metala me ne navdušuje le opisan vokal, temveč tudi sodobni mayhemski disharmoničen slog, ki najbolj izstopa med komadom The Monolith. Pri tem imam v mislih zgolj primerjavo za lažjo predstavo o glasbi, medtem ko bo morda nekdo drug z drugačnimi izkušnjami slišal kateri drug band. Če ste torej bili do zdaj nad bandom navdušeni, mnenja po poslušanju Ascendance zagotovo ne boste spreminjali.

SORODNE VSEBINE:
7. 4. 2017Teleport / Intervju
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
2. 7. 2019
The Stone - Kruna praha (EP)
Recenzija
1. 7. 2019
Snøgg - Chhinnamasta
Recenzija
28. 6. 2019
Shining / Srd - Shining / Srd (split)
Recenzija
27. 6. 2019
Lord Vicar - The Black Powder
Recenzija
26. 6. 2019
SinHeresY - Out of Connection
Recenzija
6. 6. 2019
Različni izvajalci - Metal 4 Lignit (kompilacija)
Recenzija
8. 5. 2019
Vltimas - Something Wicked Marches In
Recenzija
3. 5. 2019
Amon Amarth - Berserker
KONCERTI & FESTIVALI
25. 7. 2019
Polikarpa Y Sus Viciosas, Ocaso, Grable
Jalla Jalla, Metelkova, Ljubljana
26. 7. 2019
Tauerngold Festival 2019
Schwarzach Im Pongau, Salzburg, Avstrija
26. 7. 2019
Buka i Otpor Festival 2019
Jankomir, Zagreb, Hrvaška
27. 7. 2019
Adrestia, Adacta, Strategia Tensie
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
28. 7. 2019
Metaldays aftershow: Queensrÿche, Firewind, Mirrorplain
Kino Šiška, Ljubljana
29. 7. 2019
Thou, Yautja
Feierwerk, München, Nemčija