Tale plošča me je malce presenetila. Ampak ne preveč. Ne glede na to, kaj si mislite, recenziranje plošč ni vedno mala malica. Prebiti se moraš čez veliko sranja, da najdeš nekaj posebnega ali dobrega na svojevrsten način. Potem so tu še založbe, ki ti dajo bedne promo izdaje z 99 pesmimi. Tako se moram, preden se posvetim albumu, zahvaliti Metal Bladeu ki takih promo CDjev ne izdaja. Polepšajo mi življenje. Hvala, Metal Blade.
Riders Of The Plague je moderna melodična death metal plošča z očitno in gorečo ljubeznijo do Švedske in njenih možatih glasbenikov. The Absence so celo prevzeli image neopranih brad švedskega death metala – brutalnost skozi zvok, izgled in vonj, torej.
Najprej objektivno stališče: tale plošča je, kar je. To pomeni, da ni nič, česar do zdaj že nismo slišali. Če vam švedski death thrash ni všeč, s poslušanjem te plošče ne boste pridobili popolnoma nič. Če vam je švedski death thrash všeč, se boste ob poslušanju plošče nehali briti, pili boste finsko vodko in ob headbanganju dvigali pesti, sploh ob prvem, naslovnem komadu. Plošča je namreč dobra. Riders Of The Plague thrashira kadar je to potrebno, prav tako kot je epska in melodična, ko je treba. Na osnovi tega albuma priporočam tale band v živo že samo zaradi preprostega thrash besa in pršečega potu z brad. Če se spustim v primerjave – tole bi primerjal z In Flames iz njihovega srednjega, ne-emo obdobja, z manj melodične genialnosti in več thrasha. Instrumentalni pesmi na albumu, Prosperity in Outro, sta najboljši, podobno kot pri In Flames, kjer so instrumentali stokrat boljši od drugih pesmi (npr. Man Made God).
Tu imate torej moje pristransko mnenje. Riders of the Plague je zelo podobna prvemu dobremu švedskemu thrash albumu, ki ste ga slišali, a vendar brez tistega občutka prvega poslušanja, ki ga legendarni ali odlični albumi pričarajo vsakič, ko jih poslušate. Da povzamem, Carcass so še vedno nedotakljivi bogovi.

Jean-Sebastien