Če vprašate mene, so najagresivnejši band göteborškega metala vseh časov At The Gates. Njim sledijo The Crown, takoj za tem pa The Black Dahlia Murder. Fantje iz slednjega banda sicer niso švedski razgrajači, prihajajo iz Detroita, svetu pa so hudiča pokazali že s prvim albumom – pričujočim.
Dve kitari rušita ploščo s preprostimi riffi, v ospredju je a la Tomas Lindberg vokal, katerega dopolnjujejo občasni death metal growli. Pravo vzdušje pa dopolni intenzivno delo bobnarja. Spet ne morem mimo At The Gates – njihove vplive najdete skozi celo ploščo, pri vseh inštrumentih. Ostanejo še vplivi ameriškega death metala, ki se še najbolj opazijo v komadih kot sta The Horror Cosmic ali Hymn For The Wretched ter prefinjeno vnešeni drobci thrasha.
Unhallowed ima poln zvok, navito produkcijo, je polna energije in agresije, katerima band daje prednost pred tehniko. Učinek je dosežen. Plošča se odvrti kratko in jedrnato, v komaj nekaj več kot pol ne slišite nobenih presenečenj, prav tako nobenega popuščanja – vse ostane na maksimumu. Če nekoliko odmislite, da ste marsikaj slišanega na Unhallowed imeli v ušesih že pri kakšnem drugem bandu, lahko ta album postane odlično sredstvo za treniranje vratnih mišic.