Pred sabo imam prvenec domačih melodic/death metalcev To Hate, ki so se odločili, da posnamejo domače ideje preko švedske produkcije t.i göteborškega metala, ki je še vedno na udaru zaradi skupin kot so In Flames ali pa Dark Tranquillity.
Na samem začetku bi rad ožigosal album Different Faces za pravi preobrat in svežino v domačem metal okolju, saj album deluje zelo sveže, predvsem pa originalno. Zanimiva je že sama naslovnica, ki jo je ustvarila Sanja Pocrnjić, ter samo dejstvo, da je tako dober album izšel v samozaložbi. Še en lep primer kako težko je najti založnika zgolj z dobro glasbo. Na albumu najdemo poleg intra, ki ga odigra Katja Sevšek, in outra še deset skladb, za katere je mogoče reči, da so vse po vrsti izredno dinamične in dovršene. Že takoj pri drugi pesmi dobimo pravo mero adrenalina, ki ga po žilah poženejo rezke kitare in dobro posneti bobni. Zanimiva je tudi odločitev, da je takoj za introm še instrumentalna pesem, ki bo šla v uho vseh ljubiteljev At The Gates, saj ima tisto pravo energijo in agresijo.
To Hate so v osnovi zelo melodična skupina, kar lahko končno upravičijo tudi z odlično posnetimi kitarami in vokalom, obenem pa nas v svoj svet popeljejo tudi bobni, ki jim ne manjka dinamike in blast beatov. Za nameček pa vse skupaj poveže še bas kitara, ki ni vsiljiva in se ne preriva v ospredje. Pri pesmi Panic Disorder nas preseneti še uporaba flavte, ki jo odigra Rebeka Mlakar. Za zvok albuma lahko rečemo, da je dober in čist. Nikjer ni nobenih motenj ali šumov, ki bi zakrivali kakršenkoli del pesmi. Ob tem bi pohvalil delo Matica Mlakarja iz 5th Season Studia, ki je album tudi zmiksal in masteriziral.
Na albumu daleč najbolj izstopajo kitare, ki jih je res veliko in so vodilni element skupine. S svojim melodičnim zvokom ustvarjajo pravo mero atmosfere in naelektrenosti, ki se pojavi ob poslušanju. Poleg kitar bi omenil še agresivno in karizmatično petje, za katero je v glavni meri odgovoren Jure Vandur. Ob tem bi omenil še pogumno gesto, kar se tiče uporabe čistih vložkov petja, saj je pri »troo metal omejencih« lahko le-to dotična točka zavračanja glasbe. To pa je tudi znak, da fantje počno kar jim najbolj prija v glasbenem smislu in se požvižgajo na vox populi.
Na kratko rečeno je album Different Faces odličen izdelek, ki ga odlikujeta kvalitetna produkcija in dovršeni aranžmaji pesmi. Album ima močan zvok in lastno prepoznavnost, kar je danes prava redkost med poplavami skupin, ki iščejo vzor v göteborški sceni. Za prvenec vsekakor presega pričakovanja v vseh pogledih.

Matevž