RECENZIJE

13. 11. 2013
Todtgelichter - Apnoe
Code666 Records, 2013

Sodrga smrti, kakor se je band poimenoval v nemščini, je letos izdala svoj četrti album Apnoe. Naslovnica je še bolj nenavadna kot na pred tremi leti izdanem albumu Angst, obema pa je skupen ekspliciran individualizem, saj je osrednji motiv obeh minimalističnih upodobitev posameznik; na eni kako pada iz ničesar v nič, na drugi pa kako zaradi svoje drugačnosti oz. nekonformizma enostavno ne najde svojega mesta v družbi. Žal pa je ob tokratnem izidu naslovnica še najbolj zanimiva.
Apnoe se do neke mere drži zvočne podobe banda in pesmi so izredno poslušljive, skupini le zamerim zelo očitno komercialno potezo, saj plošček vsebuje zelo malo ekstremnih elementov in besedila so skoraj izključno v angleščini. So zanimiva, četudi preprosta, vendar bi pesmi enostavno bolj zaživele v materinščini vseh treh vokalistov, kar dokazuje tudi edina pesem v nemščini Tiefer Fall - seveda če izvzamem nekaj Martinih vrstic v orientalsko zvenečem ambientnem komadu Kollision. Lani se je bandu pridružil še tretji vokalist Tobias Engelhardt, ki lepo dopolnjuje tako povsem vsakdanje Martino petje kot tudi Fredericov harsh vokal, ki ga na dotičnem ploščku skorajda ni slišati z izjemo prve pesmi Embers, ene redkih na ploščku, ki še sploh spominjajo na klasične Todtgelichter. Druga pesem Lights of Highways na primer zelo spominja na kasnejše Agathodaimon, ki so se v želji po komercialnem uspehu povsem prodali. Apnoe tako že bolj meji na pop rock kot avantgardni metal, lep primer sta za to velik del pesmi Beyond Silence ter Until it all Begins. Hamburžani so vsaj ohranili svoj prepoznavni imidž in še vedno nastopajo v belem - v belih oblekah ter s prašno belo barvo na koži ter v laseh, bo pa zanimivo videti, kakšnega odziva bodo z novimi komadi deležni pod odrom.
Novi Todtgelichter so v primerjavi s starejšimi medli, že skoraj dolgočasni, malo je tistih zanje značilnih progresivnih bobnarskih prehodov, na Apnoe prav tako ni primerljivega vzdušja, kot ga je band dosegel na Angst z vseprisotnim efektom odmeva, predvsem na kitari in vokalu. Izginila sta dinamika in energičnost, kakršne smo vajeni od komadov kot so Subway, Café of Lost Dreams ali Moloch. Umaknili sta se prepogostim vokalnim harmonijam in »varnim« ritmom. Ali gre tu resnično za naravni razvoj banda, vedo le oni sami. Z Apnoe so v javnosti sprožili zelo različne odzive. Upam, da (vsaj pretežno) v prid banda.

ZADNJE OBJAVE
Recenzija
27. 12. 2018
Haiduk - Exomancer
Recenzija
19. 12. 2018
Anaal Nathrakh - A New Kind Of Horror
Recenzija
12. 12. 2018
Carpe Noctem - Vitrun
Recenzija
26. 11. 2018
Archgoat - The Luciferian Crown
Recenzija
6. 11. 2018
Behemoth - I Loved You At Your Darkest
Recenzija
24. 10. 2018
Teleport - The Expansion (demo)
Recenzija
1. 10. 2018
Dalkhu - Lamentation and Ardent Fire
Recenzija
28. 9. 2018
Obscura - Diluvium
KONCERTI & FESTIVALI
24. 1. 2019
Blu.Sine, Paragoria
Klub Gromka, Metelkova, Ljubljana
25. 1. 2019
KoD Extra: MetalRock Akademija
Orto Bar, Ljubljana
26. 1. 2019
Blessmon, InnerSphere, Nemesis My Enemy, Jorrvaskr
Club Q, Gradec, Avstrija
26. 1. 2019
Striking Harder: Amber Lillies, Purple Panic Lady, Nether, Devil's Bridge
KMKC Kompleks, Ravne na Koroškem
26. 1. 2019
SkyEye, Challenger, Sketne
TrainStation SubArt, Kranj
29. 1. 2019
Brainstorm, Mob Rules, Gloryful
Orto Bar, Ljubljana