Čeprav smo bili v zadnjem času deležni pravega navala bandov, ki so se trudili za ponovno oživitev 80's metala pa vam povem, da so v primerjavi z Joelom Grindom, ustanoviteljem one man banda Toxic Holocaust, vsi še vedno daleč naprej v tretjem tisočletju.
Toxic Holocaust je band, ki je nastal konec devetdesetih, gre pa za mešanico starega black ter thrash metala (vplivi Venom, Whiplash itd.). Ob vrsti split albumov ter prvencu Evil Never Dies iz leta 2003, je Hell On Earth Joelov drugi studijski album, tokrat pa je, za razliko od prvenca, prisotnih več heavy metalskih prvin ter celo solaž, ki mejijo na rock 'n' roll. V osnovi stvar še vedno ostaja pristen black/thrash metal, s kratkimi, neposrednimi komadi (deset in intro v slabe pol ure), hreščečim vokalom, presunljivimi breaki ter refreni, ki sicer ponavadi pomenijo le nekajkratno ponovitev naslova komada, a vas bodo pripravili do tega, da nemudoma sežgete vse svoje Mötley Crüe plošče ter se predate norim ritmom tega albuma. Vse skupaj je začinjeno z resnično 80's produkcijo, ki da vsej zadevi še poseben čar. Besedila se ponovno navezujejo na vojno, trpljenje, satanizem ipd., tokrat gre pohvaliti tudi odlično naslovnico, ki jo je narisal Ed Repka (znan po naslovnicah za Death, Megadeth, Nuclear Assault itd.). Solažo pri naslovnem komadu je odigral sam Bobby Steele, nekdanji član Misfits, katerih velik fan je Joel Grind (sicer tudi bobnar pri Misfits tribute bandu Grave Mistake).
Hell on Earth je vsaj enakovredna, če ne celo boljša plošča kot Evil Never Dies. Obvezen material za vse old-school freake, če pa je v vas vsaj malo nostalgika, pa si lahko album privoščite na LP plošči ali celo avdio kaseti. It's hell on earth!

Boštjan