Čeprav brskam po spominu, da bi se spomnil kakšnih večjih nizozemskih hard&heavy imen, ne gre kaj prida. Saj jih poznam kar nekaj, a res velikih... Vse kar spravim skupaj, sta Adrian Vandenberg (Whitesnake) in Jan Akkerman (Focus). Vendar pa to ne pomeni, da v deželi mlinov na veter ni dobrih heavy bandov.
Pred kratkim je luč dneva ugledal sedmi album veteranov Vengeance. Kljub nekaj izjemnim albumom v osemdesetih (We Have Ways To Make You Rock, Arabia) se niso nikoli prebili med velike. V devetdesetih je band izgubil svojo ostrino in nato poniknil za osem let. Zdaj pa se z albumom Back To The Ring vračajo (ne sicer v izvirni zasedbi – edini originialni član je pevec/kričač Leon Goewie). Album je vsekakor vreden svojega imena. Že prvi riff naslovne skladbe napove, da gre zares, naslednja No Mercy pa neusmiljeno dvigne temperaturo, ki ne pade naslednjih petinštirideset minut. Posebej bi omenil še izjemen heavy boogie, Cowboy Song. Album kot celota deluje izjemno kompaktno in sveže, produkcija seka – prav prosi: »daj na glas!«. Album je originalen do te mere, da kljub večkratnemu poslušanju ne pade v uho podobnost z nobenim od velikih bandov (le na trentuke spomnja na prvenec nemcev Victory – vendar jih presega za svetlobna leta). Obvezen nakup za vse fane Accept, Krokus ali AC/DC. Trga gate!

Matija G.