RECENZIJE

7. 3. 2014
Within Temptation - Hydra
Nuclear Blast, 2014
Avtorica: Tina Urek

Nizozemska symphonic metal zasedba Within Temptation, ki je na sceni že od leta 1996, je letos izdala šesti studijski album, Hydra naslovljen. Od samega začetka, ko so prisegali na doom / symphonic metal, pa vse do sedanjosti se na vsakem albumu pokaže napredek, novi elementi in celo nekakšnen nov stil. Iz dooma, gothic metala in power symphonic metala so s ploščkom Hydra prešli v bolj moderne vode symphonic rocka, v katerem pa je še slišati tiste stare gothic / symphonic metalce Within Temptation. Skupina, ki jo vodi karizmatična lepotica Sharon den Adel, si je z albumom definitivno razširila spekter poslušalcev, k temu pa so najbolj pripomogli štirje vokalno in stilsko zelo različni gostje. Na izdelku se nahaja deset komadov, ki bodo v petdesetih minutah kar odhiteli mimo in poskrbeli za večkratno poslušanje. Za vse velike oboževalce je Hydra na voljo tudi v deluxe verziji, kjer boste poleg albuma dobili še dva CD-ja. Na prvem so vsi komadi v instrumentalni verziji, na drugem pa je nekaj priredb in nekaj malo drugačnih izvedb pesmi z albuma. Na tej točki naj omenim, da so v dobrem letu dni Within Temptation studijsko posneli ogromno priredb, izdali tudi kompilacijo in si s tem še dodatno razširili spekter poslušalcev.
Album odpre komad Let It Burn, ki nekako predstavlja starejše izdelke zasedbe in počasi tudi napoveduje novosti. Poleg izredne osredotočenosti na vokal imajo tokrat tudi večjo vlogo kitare, medtem ko so simfonični deli skriti v ozadju. Tipičen srednje hiter komad morda celo ni toliko primeren za samo otvoritev plate, je pa defitinivno res edini, ki pokaže preteklost banda. Iz zamišljenosti ob poslušanju prvega komada nas prebudi Dangerous. Prvi v vrsti med tistimi, na katerih sodeluje gostujoči vokalist. Izbira, ki je tudi mene presenila, je Howard Jones (ex- Killswitch Engage, Devil You Know). Energičen heavy metalski komad z določenim poudarkom na simfoniki in elektroniki je eden izmed tistih na albumu, ki ga ne boste nehali poslušati. Odlične melodije, odlične progresije, vokalne usklajenosti in nič preveč nasičenega. Vsak izmed vokalistov izstopa posamezno, ni neke »tekmovalnosti«, prav tako pa tudi vokalov ne ovira glasba iz ozadja. Pesem se odlično stopnjuje z dodajanjem inštrumentov in proti koncu postane prava energijska bomba. Pevsko sodelovanje se nadaljuje v komadu And We Run. Tokrat so se Within Temptation odločili za zelo nevarno eksperimentiranje. K sodelovanju so namreč povabili raperja X-Zibita in končni rezultat je po mojem mnenju katastrofalen. And We Run je neke vrste balada, ki se sicer trudi oddati čim več energije, a band celotno zadevo uniči že s samim refrenom. Instrumentalna spremljava vedno visi na nitki in nas pusti čakati. Potem pa je tu še rapanje, ki ne paše zraven. Komad želi biti atmosferičen, melanholičen in energičen hkrati, a progresija se nikakor ne razvije. Tretje mesto v zaporedju gostujočih vokalistov zasede Tarja Turunen (ex- Nightwish) in slabo ozračje se zopet navzame energije. Paradise (What About Us?) je nekakšna mešanica starih Within Temptation in Nightwish iz dobe s Tarjo. Pa ne zato, ker je Tarja na vokalu, ampak celotna energija in melodije v komadu spominjajo na Nightwish. Seveda pa dodatno težo doda Tarjino operno soliranje. Simfoničen gothic komad, kitarske solaže, klaviaturska podlaga in progresija, ki doživlja vrhunce skozi celotno pesem. Po trojčku z gosti so zopet na vrsti samostojni komadi. Edge Of The World je progresivna balada, ki pa me nekako najbolj spominja na pesmi iz Disneyevih risank. Zakaj? Ne vem. V glavi dobim preprosto sliko potovanja do konca sveta in zgodbo o avanturi, ki se ob tem dogaja. Pa ni krivo samo besedilo, ampak je celotna melodija zelo avanturistična. Prehodi iz skorajšnje tišine v energično bobnanje, ki naznanja vrhunec s povsem simfonično podlago. V končnem refrenu se pridruži še ostanek zasedbe, ki oznani konec avanture, v kateri boste slišali petje ptic, če le imate malo domišljije. Silver Moonlight se začenja zelo mistično, a se v zelo kratkem času spremeni v simfonično energijo. Za novost tokrat poskrbijo growli v ozadju, ki dodajo moč komadu, ki tokrat temelji na ritmu. Bobni, bas in kitare so tukaj glavni, pa tudi precej enolični. A kljub temu vokal, ki je seveda v ospredju, naredi svoje. Brez takšnega petja bi bil rezultat sigurno zelo monoton. Približujemo se koncu albuma. Sedmo mesto zaseda Covered By Roses. Naslov balade, rezultat pa nekaj vmes. Tipičen gothic komad, ki ima progresijo in jo tudi razvije, a še zmeraj manjka tista pika na i, ki bi vsem pognala kri po žilah. To se vse prevečkrat zgodi na koncertih takih in podobnih zasedb, ko na albumu pesem zveni hitro, energično, v realnosti pa ljudstvo pred odrom skoraj da zaspi. Sledi mu Dog Days, ki z začetkom obeta, potem pa se ponovi tisto, kar najbolj sovražim. Progresija v komadu narašča, a ne doseže vrhunca in vse skupaj obstane na srednji melanholični žalosti. Tell Me Why zaključi zbirko brez gostov dokaj konkretno. Celotna pesem se premika med temačnostjo in pozitivno energičnostjo, vrne pa se tudi k večji simfoničnosti. Sama razgibanost komada je tukaj veliko večja kot pri predhodnih, inštrumenti se izmenjujejo in stopajo v ospredje, zato celotna zadeva zveni veliko bolj poslušljivo. Zadnje mesto zaseda rock balada Whole World Is Watching, na kateri gostuje Dave Pirner (Soul Asylum). Zopet je bila odločitev za gostujočega vokalista več kot primerna in rezultat je odličen komad. Ne povsem značilen za Within Temptation, a zelo poslušljiv. Nič preveč nasičen, razmerje v vokalih je povsem primerno, prav tako inštrumenti ne sekajo ven po nepotrebnem. Umirjeno, a energično. Morda celo najboljši komad albuma je zasedba posnela z dvema vokalistoma in posledično posnela tudi dva videospota. Prvega, z Daveom Pirnerjem, lahko pogledate tukaj, drugo verzijo, posneto s Piotrom Roguckim (Coma), pa tukaj. Druga verzija je bila izdana na EP-ju The Whole World Is Watching in je bila namenjena vsem poljskim oboževalcem.
V celoti gledano je album zelo raznolik, progresiven in veliko bolj moderen kot predhodne izdaje. Ob nekaterih komadih se vam bo morda začelo spati, vendar bodo tisti trije ali štirje sladkorčki poskrbeli, da boste še nekajkrat poslušali album. Kljub temu, da je morda glasba že prevečkrat slišana in na momente enolična ter monotona, je vokal Sharon den Adel tisti, ki celotno zadevo rešuje.

SORODNE VSEBINE:
ZADNJE OBJAVE
Recenzija
29. 3. 2024
Khold - Du dømmes til død
Recenzija
28. 3. 2024
Aeternus - Philosopher
Recenzija
20. 3. 2024
Feral Forms - Premalignant (EP)
Recenzija
19. 3. 2024
Dog Chasing Sun - Old Man’s Doom
Recenzija
18. 3. 2024
Kanonenfieber - U​-​Bootsmann (EP)
Recenzija
15. 3. 2024
Morost - Devour Thine Light (EP)
Recenzija
13. 3. 2024
Static-X - Project: Regeneration Vol. 2
Recenzija
8. 3. 2024
Taake - Et hav av avstand
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana