Za prejšnji album Head Of The Deceiver sem napisal, da se Wizard ne morejo odločiti med melodičnostjo in bojevitostjo. Tokrat so se, ter se iz true metal banda (hip, hip, strašni trik) prelevili v power metalce.
Zapluli so v power metal mainstream in tako postali bolj melodični, spolirani, celo malenkost veseli. Odin sicer deluje bolj zrelo in tudi kvalitetno kot predhodniki, vendar bi znalo to v tem primeru biti skoraj slabost. Manjka spontanosti. Riffi so prej ko ne preprosti in enolični, bobnanje pač power metalska osnova, nekoliko bolje se izkaže vokalist. Tudi strukture komadov in atmosfera so po tipičnem kopitu power metala.
Adijo poveličevanje metala in bitke, dobrodošla mitologija in fantazija. Odin je za Wizard prvi konceptualni album, lotili pa so se (kot je očitno iz naslova) glavnega bradača skandinavske mitlogije. Še nikoli obdelana tema, huh!
Navsezadnje Odin ni slaba plošča, vendar kaj ko razen redkih delov prav nič ne izstopa iz povprečja in se ne razlikuje od ostalih bandov podobnega kova. Povprečni power metal pač.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.