Annihilator / Seven Witches / Debase

Že tretje leto zapored so se v naši bližini ustavili Kanadčani Annihilator. Prvič so prišli z Overkill, lani z Nevermore in letos s Seven Witches. V Avstriji so imeli tokrat kar pet koncertov, odločili pa smo se za obisk tistega v Salzburgu, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Več o tem kasneje.
Prej omenjenima bandoma so se na turneji kot predskupina pridružili še Švedi Debase. Band je še zelo nepoznan, čeprav so do sedaj že izdali dve plošči. Zase pravijo, da so predstavniki »New Wave Of Swedish Heavy Metala«. Po besedah njihovega bobnarja so uporabili to oznako zato, ker se trenutno najboljši metal igra na Švedskem. No, o tem naj presodi vsak sam. Drugače so Debase igrali nekaj, čemur se je včasih reklo power metal (nekoliko v stilu Pantere), zvok kitar pa je bil prepoznavno švedski. Fantje so bili dobro razpoloženi tako med kot tudi po koncertu, ko se »ni bilo dobro srečati« z bobnarjem, ki je bil močno zagret za »promocijo« banda. Nastop je bil kar dober, dinamični pevec pa je poskrbel, da publika ni le nemo opazovala dogajanja na odru.
Set lista Debase: Pleasuredome, Domination, Black Ceasar, Star Wars, Come Out, You Will Follow Me, Candyman Messiah.
Na srečo so bili tokrat odmori zelo kratki, tako da na Seven Witches ni bilo treba dolgo čakati. Band je bil dolgo časa v undergroundu, sedaj pa postaja vedno bolj poznan. Razlog za to je zelo kvalitetna glasba, ki jo ustvarjajo znani glasbeniki. Vodja banda, bivši Savatage kitarist Jack Frost je sedaj ob sebi zbral še bivšega Crimson Glory pevca Wadea Blacka, Destiny's End bobnarja Briana Craiga, tik pred turnejo pa se jim je pridružil še Fates Warning/Armored Saint basist Joey Vera. V Salzburgu so v tej postavi igrali šele četrič (dvakrat na vaji in dan prej na Dunaju), zato je njihov odličen nastop dobil še večjo vrednost. Jack je po bolj obrobni vlogi v Metalium in Savatage končno lahko dokazal, da je res odličen solo kitarist. Njegov nastop je bil še bolj sproščen in divji kot pri Savatage. Wade nedvomno sodi v prvo ligo heavy metal vokalistov, enako pa velja za Joeyja, ki je z nekaterimi solažami pokazal, kaj vse se lahko »spravi ven« iz bass kitare. Seven Witches so odigrali skoraj vso zadnjo ploščo, sčasoma pa bodo v set listo vključili še kak starejši komad več; dve vaji sta bili za to le premalo. Škoda le, da pri zadnjem komadu, Grim Reaper priredbi See You In Hell, na oder ni prišel še Joe Comeau, ki na plošči z Wadeom odpoje odličen duet. Svojo udarnost pa bi band lahko še povečal, če bi se Jacku na odru pridružil še ritem kitarist. O Seven Witches bomo verjetno še veliko slišali, če le ne bo kakšnih večjih problemov, kot so bili naslednji dan v Grazu, kjer so morali svoj nastop zaradi Wadeovih zdravstvenih težav odpovedati. Upajmo, da bo z njim vse v redu, v nadaljevanju turneje pa naj bi njegovo vlogo začasno prevzel kar Jack sam.
Set lista Seven Witches: Metal Tyrant, Incubus, Anger's Door, The Answer, Salvation, Kamelot, Eyes Of An Angel, Pain, Warmth Of Winter, Xilled To Infinity And One, See You In Hell.
Res je, da smo imeli Annihilator v zadnjem času velikokrat priložnost videti, vendar so se sedaj predstavili v spremenjeni postavi in z novo ploščo. Vrnil se je bobnar Randy Black, iz Nevermore pa je k njim »prestopil« kitarist Curran Murphy. Ti spremembi sta na njihov živi nastop zelo pozitivno vplivali, saj je tako na odru še več divjanja in energije. Še vedno je pri tem v ospredju Jeff, ki se je tokrat predstavil z novo pričesko. Frizura se pri njem spreminja, njegove solaže pa ostajajo enake: vrhunske. Več priložnosti na odru je v primerjavi s prejšnjim kitaristom Daveom Davisom pustil Curranu, ki je to dobro izkoristil. Slišali smo lahko tudi impresiven Randyjev solo, katerega se ne bi sramovala niti Jörg Michael in Daniel Zimmerman. Annihilator so igrali skoraj dve uri, glede na set listo pa so poleg novega albuma Waking The Fury promovirali tudi pred kratkim ponovno izdane starejše plošče Remains, Refresh The Demon in King Of The Kill. Kljub temu je bil začetek z Murder zelo presenetljiv. Mnenja glede zadnje plošče so si različna, v živo pa bi izbrani komadi z nje (Ultra Motion, The Blackest Day, Torn, My Precious Lunatic Asylum, Striker) težko razočarali kogarkoli. Vrhunec njihovega nastopa pa seveda ostajajo klasike Set The World On Fire, Phantasmagoria in Alison Hell ter očitno tudi zelo dobro sprejet Shallow Grave.
Omeniti je treba še publiko. Vzdušje je bilo vseskozi dobro, večina pa je seveda najbolj pričakovala Annihilator. Kot je bilo omenjeno že na začetku, so imeli v Avstriji kar pet koncertov (dva bi bila kar dovolj) in to je bil verjetno tudi razlog za manjši obisk.
Set lista Annihilator: Murder, Ultra Motion, The Box, Denied, The Blackest Day, King Of The Kill, Torn, My Precious Lunatic Asylum, Set The World On Fire, I Am In Command, Refresh The Demon, Syn.Kill 1, Never Neverland, Striker, Phantasmagoria, Crystal Ann/Alison Hell, Shallow Grave.

Fotografije so poslikane s filmi Fuji.