Apocalyptica

Po razočaranju zaradi odpovedi koncerta skupine Motörhead v Grazu sem se odpravil na koncert Apocalyptice z malce manjšim navdušenjem kot po navadi. Ne vem zakaj, nekako se nisem mogel vživeti v tisti »concert spirit«, ki ga vsi dobro poznate. Ko se zbudiš na dan koncerta in komaj čakaš, da greš na pot... Delno kriva za to je bila tudi ura odhoda (17.00). Ponavadi smo ob tem času že daleč iz Slovenije – dostikrat že pred koncertno dvorano. Vzrok je morda tudi neštevilčnost ljudi, ki so se odpravili na koncert. Ali pa je stvar v tem, da ob poslušanju albumov nisem bil najbolj prepričan, če se ogled koncerta izplača.
Pot do Zagreba smo prevozili hitro. Do Tvornice bi prispeli še hitreje, če bi imeli kakšnega dobrega navigatorja namesto mene, ki sem bil samo »ghost of the navigator«. Ok, za zalutanje iz karte Zagreba nisem kriv le jaz. V nekaterih državah so ob cesti table, ki označujejo izvoze...saj veste, kaj mislim? No, tega v Zagrebu ni. Zato smo se držali Titovega reka »snađi se«.
Pred Tvornico smo prispeli malo pred osmo uro, kupili karte in se odpravili v dvorano. Po desetih minutah gužvanja so le odprli vrata. Dvorana me je presenetila, saj je bila precej večja od mojih pričakovanj. Na zadnjem delu so sedeži v polkrogu, stojišče pa je tudi veliko. Kmalu se je dvorana napolnila – po mojih ocenah je bilo ljudi preko 1200, morda 1500.
Malce pred deveto so na oder stopili Apocalyptica. Začeli so s preigravanjem komadov Metallice. Nato so zaigrali nekaj svojih komadov. Po nekaj komadih je sledil krajši premor.
Med prvimi poslasticami večera je bil komad Sepulture – Refuse/Resist. Z njim so do konca ogreli že precej živo publiko. Potem so ponovno odigrali nekaj svojih skladb, nekaj Metallice, sledilo je presenečenje – napoved v polomljeni angleščino se je glasila nekako takole: »Tiš song from ejtiš traš band Šlajer« - South Of Heaven.
Tudi drugo priredbo Sepulture, Inquisition Symphony, so odigrali odlično.
Sledili so še komadi The Unforgiven, One in Master Of Puppets, za konec pa so dejali, da morajo odigrati tudi nekaj klasike. Tako so odigrali še skladbo norveškega komponista Edwarda Griega, Hall Of The Mountain King.
Koncert je trajal dobro uro in pol in v tem času smo se lahko dodobra prepričali, kakšni virtuozi so fantje iz skupine. Do sedaj sem slišal mnogo priredb različnih skupin, take interpretacije komadov pa še ne. Če bi bil jaz pri Metallici in bi slišal, kako zvenijo moji komadi, če jih igrajo PRAVI mojstri, potem bi obesil kitaro na klin in se skril daleč od ljudi, ki me poznajo.
Apocalyptica res znajo iz vsakega komada narediti pravo mojstrovino. Ok, najti štiri violončeliste, ki obvladajo toliko kot oni bi se našlo tudi v Sloveniji, a kdo od njih bi igral metal?!?
Da pa ne bom samo hvalil stvari – na koncertu je bila ena črna točka. To so bili redarji. Ker odra in publike ni ločevala ograja, so se nekateri odločili, da bodo “stejdž dajvali”. Redarja sta vsak poskus zatrla s pretirano silo. Nekega razgretega navdušenca iz prve vrste sta celo odvlekla za lase čez celo dvorano. Tega si publika vsekakor ni zaslužila.
Koncert je bil res zelo prijetno presenečenje in nič mi ni žal, da sem si ga ogledal. Nasprotno – zelo bi mi bilo žal, če si ga ne bi. Na žalost je turneja prekinjena do februarja, takrat se namreč nadaljuje v Nemčij.
Na koncu še zahvala prevozniku Usu za poceni in udoben prevoz. :)