Na današnji dan
2011
Vicious Rumors izdajo svoj deseti album Razorback Killers
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

REPORTAŽE

20. 7. 2006

Bang Your Head 2006

Balingen, Nemčija / 23. in 24. 6. 2006

Enajsta ponovitev festivala Bang Your Head je bila po izboru bandov najmanj zanimiva v zadnjih letih, zato ne preseneča majhnost slovenske ekipe, ki se je letos odpravila v Nemčijo. Letos sem se osredotočil na fotografiranje, zato sem nekatere bande gledal le po nekaj minut. Ogrevalni predvečer sem tako kot lansko leto izpustil, saj se je po zaprtju lokalnega kluba predlani potrebno na Warm Up Show peljati v kakih petnajst kilometrov oddaljen kraj.
Festival so ob deseti uri zjutraj otvorili švedski mladeniči Hellfueled. Žal je bilo prezgodaj, da bi fantje uspeli zbuditi večje število ljudi, vseeno pa je peščica pod odrom dobila svojo dozo v stilu Ozzyja.
Več publike se je zbralo za nastop Communic. Trio z Norveške je prvenec izdal šele lansko leto in si hitro nabral privržence širom sveta, zato odziv na njihov nastop niti ni tako presenetljiv. Energičen nastop trojice je prepričal vse prisotne in marsikomu se je štirideset minut zdelo premalo. Glede na to, da so fantje takorekoč novi na sceni nikakor ni dvoma, da bodo z leti dobili več časa na odru.
Na Bang Your Head so povratki bandov že redna točka na sporedu in tokrat so bili prvi na vrsti Leatherwolf. Wade Black (ex- Crimson Glory, ex- Seven Witches) in družba so predstavili material z novega albuma World Asylum in ga mešali z starimi klasikami kot so The Calling, Gypsies And Thieves in Thunder. V spominu mi je ostala izredna vokalna predstava Blacka, ki je takoj dokazal, da je dostojna zamenjava za Mikea Olivierija.
Malo pred eno uro popoldan so na vrsto prišli ljubitelji thrasha, saj so oder zasedli Flotsam And Jetsam, ki so eno za drugo nizali klasike kot so Hammerhead, No Place For Disgrace itd. Opazno fušanje je odtehtal A.K.-jev vokal, ki je popravil splošen vtis, vročemu soncu navkljub pa je bilo med publiko videti kar nekaj slemanja. Končno!
Nizozemski hard rockerji Vengeance, še eni povratniki, so bili odlična priložnost za kosilo. Kljub temu, da sem večino nastopa izpustil, sem le ujel trenutek, ko si je hiperaktivni vokalist Leon Goewi na glavo zlil »krigl« piva in se tako ohladil.
Sledil je nastop NWOBHM legend Raven, ki pa sem si ga zaradi prekrivanja terminov za intervjuje žal lahko ogledal le kakih deset minut. Brata John in Mark Gallagher in bobnar Joe Hasselvander so odru od prekipevajoče energije dobesedno eksplodirali. Skoraj tri desetletja koncertiranja se jim prav nič ne poznajo in po njih bi se lahko zgledoval marsikater novejši band, katerega člani štejejo pol toliko let kot večni mladeniči v Raven. Čas prekinitve zaradi Markovega skurjenega ojačevalca je John izrabil za kratek bass solo, potem pa se je predstava nadaljevala. Na polno! Rock Until You Drop!
Ker že nekaj časa ni nič novic iz tabora Savatage, Jon Oliva vso svojo energijo usmerja v solo projekt Jon Oliva's Pain. Če ne bi odigrali komada z albuma 'Tage Mahal in enega z novega EPja Jacket Memoirs, sploh ne bi opazili, da ne gre za Savatage – set lista je namreč sestavljena iz samih klasik iz starejšega obdobja Savatage, torej komadov, ki jih je odpel Jon. Kljub že komaj znosni vročini Jon na odru ni nikoli miroval in nastop je imel le eno slabo stran – bil je prekratek.
Po letu premora so se na prizorišče zločina vrnili Bay Area thrasherji Death Angel. Mark se tudi letos ni izneveril tradiciji in je pred koncertom dodobra razredčil kri z alkoholom. Band je imel smolo, saj njihova oprema ni prispela pravočasno. Tako so bili prisiljeni igrati na izposojene inštrumente in verjetno je bil to eden izmed razlogov za slabši zvok na začetku nastopa. Čeprav je bila set lista podobna tisti izpred dveh let (medtem niso izdali nobenega albuma), je bil njihov nastop nedvomno vreden ogleda.
Helloween so svoj repertoar od turneje na začetku leta le malce spremenili in vanj končno dodali komad Halloween. Drugače dokaj medel in malce dolgočasen nastop je poživila dobra scena (dve ogromni buči na odru in pirotehnika), največji plus nastopa pa je bil dodatek – za komad Headless Cross se je bandu pridružil Tony Martin.
Zadnja dva banda prvi dan sta bila kot noč in dan. Najprej umirjeni Foreigner, ki so bili eden izmed »najlažjih« bandov na festivalu, a hkrati tudi najbolj razgreli publiko, za njimi pa eden od težjih bandov, In Flames. Kako so organizatorji prišli do odločitve, da postavijo In Flames na mesto headlinerjev pred festivalom ni bilo jasno, po nastopu pa tudi ne. Kot se je izkazalo, je bil kljub dobremu nastopu to le band, ki je preveč tuj tipični publiki na festivalu Bang Your Head. Ob mešanici starih komadov in novem albumu Come Clarity ter pirotehniki je uživala maloštevilna mlajša publika. Band je dal kljub temu vse od sebe, Anders pa je publiko podžigal z napovedjo rezultata nogometne tekme Nemčija : Švedska in pogumno napovedal zmago Švedske z rezultatom 3:1.
Sobotno jutro so začeli domačini Powerwolf. Če me spomin ne vara, je to prvi band v zadnjih letih festivala, ki je do nastopa na Bang Your Head izdal samo en album. »Volkovi« so v živo veliko boljši kot na albumu (čeprav ta ni slab) in njihov nastop je bil odličen, zabaven uvod v drugi dan festivala. Vokalist Attila Dorn, Romun po rodu, je v polomljeni nemščini napovedoval komade v stilu: »Naslednji komad paaaaaaaa jeeeee... Ups, moram pogledat,« in stekel do roba odra, med nastopom pa so na oder pripeljali »pravega« volka – nek revež se je moral v največji vročini po vseh štirih plazit po odru, napravljen v debelo volčjo opravo.
Kanadčani Anvil bodo konec leta praznovali trideset let obstoja banda in bi si gotovo zaslužili kakšen kasnejši termin. Vseeno so Lips in ostala trojica dali vse od sebe in spravili ljudi na noge. Na sporedu so bile samo klasike kot so Forged In Fire, 666 in seveda Metal On Metal. Komadov mlajših od leta 1983 Anvil tokrat sploh niso igrali.
Za hard rockerji Victory so bili na vrsti doomerji Count Raven. Švedski trio nikakor ni slabo odigral svojega nastopa, le glasba je bila pogodu le majhnemu številu obiskovalcev. Count Raven definitvno niso band, ki si ga z veseljem ogledaš stoje opoldan pri dobrih 25°C.
Za njimi so oder okupirali rojaki Unleashed in presenetljivo naleteli na odličen sprejem in poznavanje njihove glasbe. Death metalska četverica je v energičen nastop vključila komade s skoraj vsakega albuma, tako da so v (pre)kratkem nastopu naredili presek skozi celo obdobje ustvarjanja, predstavili pa so tudi nov komad New Dawn Rising, ki veliko obeta. Ob odličnem zvoku je bil nastop res prava poslastica in je bil odlično nasprotje dolgočasnemu »popu«, ki se je še obetal.
No, na srečo še ne tako kmalu. John Bush, (začasno?) na prisilnem dopustu pri Anthrax, je ponovno obudil Armored Saint in se vrnil na oder v najboljši formi do sedaj, v za Nemce najbolj primerni obleki – dresu nemške nogometne reprezentance. Tako kot Unleashed pred njimi so se tudi Armored Saint »sprehodili« po svoji diskografiji in izbrali le najboljše komade. Nastop se je stopnjeval vse do finala, March Of The Saint.
Pretty Maids in Y&T sem poslušal med počitkom, kanadsko verzijo Andreja Šifrerja, Rik Emmeta pa le obveznih pet minut med fotografiranjem. Overdose!
Stratovarius so se po »reunionu« vrnili v še boljši formi kot pred razpadom. Vsaj na odru izgledajo kot band, v katerem je vse ok. Z zadnjega albuma so odigrali le en komad, ostalo pa so bili preverjeni stari komadi.
In na koncu veliki finale. Whitesnake oziroma Coverdale & Co. Nastop so začeli s skoraj polurno zamudo (David se je opravičeval: »Bila je tehnična napaka, nisem Axl Rose!«) z Deep Purple klasiko Burn, nato pa so nizali eno klasiko za drugo. Glede na zamudo bi solo točki lahko izpustili, pa ju niso. Med publiko, željno slišati stare komade, so se že slišali kriki »W're not gonna take it!« No ja, želja publike je bila uslišana in nastop se je nadaljeval, vseeno pa je pretirano dolgo soliranje pustilo slab priokus.
Če pod vsem skupaj potegnem črto, je bil enajsti Bang Your Head soliden festival. Soliden, do odličnosti mu je letos manjkalo kar dosti.

Fotogalerija
Ogled fotogalerije
Fotogalerija
Ogled fotogalerije
SORODNE VSEBINE:
26. 10. 2016Loud Park 2016 / Reportaže
9. 6. 2006Gods Of Metal 2006 / Reportaže
9. 9. 2004Wacken Open Air 2004 / Reportaže
18. 9. 2003Wacken Open Air 2003 / Reportaže
18. 7. 2001Bang Your Head 2001 / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
28. 3. 2024
Inferno Metal Festival 2024
Rockefeller / John Dee / Sentrum Scene, Oslo, Norveška
28. 3. 2024
KoD: Glista, Prototype 5, Black Camo
Menza pri koritu, Metelkova, Ljubljana
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija