Dogajanje na sceni zadnje dni je naravnost neverjetno. Koncerti so odlično obiskani, publika odzivna kot v najboljših časih, priča smo novemu valu vzpona zanimanje za death metal, ki se kaže tako v povpraševanju kot v ponudbi. Metalizacija se iz prestolnice, kjer je vzdušje pregovorno manj intenzivno (Ljubljana ni izjema, tako vam bodo o svojem glavnem mestu povedali prebivalci manjših krajev v kateri koli evropski državi), seli v druge regije. In ko rečem »seli« imam v mislih prav to, »masovno« migracijo. Koncerti z domačimi ustvarjalci, ki so še pred kratkim služili promociji bandov pred lokalnimi prebivalci, z malenkostno pomočjo postajajo vse atraktivnejši za vedno večje število ljudi.
Petega novembra je bilo v Novem mestu praznično vzdušje za skoraj tristo obiskovalcev, ki so v enaki meri kot lokalna podpora prišli na death metal spektakel v lokal, ki verjetno do tedaj še ni gostil toliko občinstva. Močno gravitacijsko polje so tvorili ansambli, ki so že navdušili na preteklih koncertih, organiziran prevoz za 50 fanatikov iz Gorenjske in osrednje Slovenije pa je podžgal še mnogo interesentov, ki so brez težav nabrali za poln avto somišljenikov in si častili dozo eksotike v koncertno bolj opustošenih krajih. Ravno to dotedanje koncertno mrtvilo je na plano pognalo tudi precej domačinov, ki so sceno že zapustili, končni rezultat pa je bil presežek kapacitet Lokal Patriota, ki je gostil pravi deathmetalski spektakel.
Koncert je odprl novomeški duo Nephthys, ki je naznanil odličen zvok, v znamenju katerega je bil celoten večer. Občinstvo je že pred prihodom banda na oder pod njim čakalo v solidnih številkah, tekom koncerta pa se je prostor zapolnil do te mere, da je bilo stati v množici že malenkost utesnjujoče. Bobnar in kitarist/vokalist sta svojo premiero doživela ob bučni podpori in prikazala zanimiv, aranžmajsko precej zapolnjen black metal, ki je na čase zvenel nekoliko bolj sintetično in manj doživeto, saj polovico inštrumentov poganja matrica. Za prvi nastop povsem solidno in doživeto, kljub temu pa menim, da bi band zares zadihal šele ob vsaj še dveh članih ,kajti v videni obliki z natančnostjo stroja človeški faktor ostane v ozadju in nastop tako deluje manj živahno.
Drugi oder zavzamemo Nature.
Pravi spektakel pa se začne z domačini Mephistophelian, ki tako kot na premiernem nastopu v Škofji Loki dosežejo ali pa zasadijo gnev v dušah zelo aktivnih poslušalcev pod odrom, ki so že v štartu prišli »napaljeni« na pristni death metal in željni pododrskih aktivnosti v povezavi z njim. Med Omnipotent tako nastane v nekajkrat premajhnem prostoru za tako dejavnost wall of death, ki se v svoji brutalnosti lahko meri z vojaškimi close combat spektakli. Pivo iz steklenic brizga do stropa, tla v trenutku postanejo spolzka in polna črepinj, s telesi smo vsaj delno poskusili zaščititi padle borce, katerim je divja masa stopala celo po glavi. Začuda resnejših poškodb ni bilo, kljub temu, da so tekom pesmi po prostoru švigali osemdeset in več kilski orjaki. Prostor je bil tekom celega nastopa zapolnjen do te mere, da je bil vstop tistim, ki so prišli pogledat dogajanje iz atrija ali drugih prostorov razgibanega lokala, brez agresivnega rinjenja enostavno onemogočen. Proti nastopu v Škofji Loki je minuli koncert zvenel precej bolj točno odigrano, z dopolnjenimi aranžmaji, zvok pa je bil nekoliko bolj suh, saj je ljudstvo popilo vso akustiko, oprema v prostoru pa ni razvila tistih basovskih frekvenc, ki jih čutimo v pljučih, na račun česar je malce manj brutalno zvenel vokal.
Zadnji se ob pozni uri ob nič manj zagretemu občinstvu predstavijo Penitenziagite in v razbeljenem prostoru nadaljujejo s svojo vizijo nekoliko bolj melodičnega death metala s catchy riffi, ki se jih publika brez težav naleze. Kot tudi vse prejšnje bande zaradi prenatrpanosti prostora tudi dotični ansambel pogledam na preskok, videno pa kot vedno izpade humorno, odlično odigrano in doživeto. Ena izmed obiskovalk od banda prejme rojstno dnevno voščilo, sicer pa vse izrečeno še dodatno podžge razgreto publiko.
Po koncu programa se dogajanje seli na ročni nogomet, pirčkanje v prostorni atrij v zgornjem nadstropju, ki je na vrhuncu obiska izgledal kot dobro zapolnjene ljubljanske Križanke. Vzdušje je bilo odlično, edina pripomba gre šanku, ki ob treh natakarjih skoraj ni uspel odžejati tristo metalcev, še zlasti ob dejstvu, da je slehrnik, ki je plačal vstopnico, bil prisiljen bivati v notranjosti do kraja dogodka, kajti na plano niso več spuščali. Backstage je bil za štiri ansamble nekoliko premajhen, sicer pa je služil le kot skladišče opreme, za vse ostalo je bil na voljo prej opisani atrij.
Organizatorji so za nastopajoče odlično poskrbeli ter nas po tonskih vajah odpeljali v kitajsko restavracijo, polno metalcev, ki so lačni ter neučakani z bobnanjem po kozarcih in mizi izzvali isto početje še s strani lokalcev, ki so metalsko invazijo v mesto sprejeli z nasmehom na obrazu. Prizori pred samim klubom so bili videti naravnost »blasfemični«. Do koder seže pogled v črno odete lasate postave, mimo katerih se po obredu v le malo oddaljeni cerkvi sprehodi prav tako številčno bogu naklonjeno ponižno prebivalstvo, katerim ob prizoru zastane dih. Na račun takega vdora glasne horde smo se nadejali kakšnega obiska policije, ki je sicer nekajkrat vrgla oko na dogajanje, a do nezaželene interakcije ni prišlo.
Dogodek se je torej odvil izjemno posrečeno in služi kot vzpostavitev novomeške koncertne verige, ki bo tematsko nadaljevala z Blasphemy Black, Thrash in ostalimi zvrstno usmerjenimi mini festivali. Na sceni tako pozdravljam nov rod organizatorjev (člani Mephistophelian), ki bodo odslej služili metalskemu poslanstvu v domačem okolju in tako pripravljali teren za nove rekrute, ki bodo čez nekaj let polnili koncertne dvorane tako širom domovine kot tudi sveta.
